Seme je posejano, površina redno zalita, po desetih dneh pa na gredi še vedno ni zelenih poganjkov. Kadar motovilec ne kali, vzrok pogosto ni slabo seme ali pregloboka setev, temveč avgustovska vročina. Setveni koledar sicer kaže pravi mesec, vendar je zemlja lahko še vedno pretopla za zanesljiv vznik.
Ključni poudarki:
- Motovilec ne kali zanesljivo, ko temperatura zemlje presega približno 20 °C; nad 25 °C lahko seme začasno preide v mirovanje.
- Avgustovsko setev opravite zvečer, v hladnejšo in enakomerno vlažno zemljo, nato gredo začasno zasenčite.
- Seme posejte približno pol centimetra globoko in zemlje med kalitvijo ne pustite presušiti niti za en vroč dan.
Zakaj motovilec ne kali sredi avgusta
Motovilec je značilna vrtnina hladnejšega dela leta. Dobro prenaša nizke jesenske in zimske temperature, precej bolj občutljivo pa je njegovo seme v vroči zemlji.
Raziskave kalitve kažejo, da seme najbolje kali pri približno 15 do 20 °C. Ko temperatura preseže 20 oziroma 21 °C, postane vznik počasnejši in manj enakomeren. Pri temperaturah nad 25 °C se lahko pojavi toplotno mirovanje: seme je še vedno živo, vendar čaka na ugodnejše razmere.
To pojasni pogosto avgustovsko razočaranje. Zrak se lahko zvečer že prijetno ohladi, gola vrtna zemlja pa po sončnem dnevu ostane vroča še več ur. Površinskih nekaj centimetrov, kjer leži drobno seme, je lahko bistveno toplejših od zraka.
Težava je izrazitejša:
- na gredah, izpostavljenih popoldanskemu soncu;
- ob južnih in zahodnih zidovih;
- v visokih gredah, ki se hitreje segrejejo;
- na temni, goli zemlji brez zastirke;
- po več zaporednih vročih dneh;
- kadar sejemo takoj po odstranitvi prejšnjega posevka.
Avgust je torej začetek setvenega obdobja, ne zagotovilo, da so razmere že primerne. V vročem letu je lahko uspešnejša setev konec avgusta ali v začetku septembra.
Kako preveriti, ali je zemlja še pretopla
Najzanesljivejši odgovor da preprost talni termometer. Temperaturo izmerite približno dva centimetra globoko na mestu, kjer nameravate sejati.
Meritev opravite pozno popoldne, ko je greda najbolj segreta, in še enkrat zgodaj zjutraj. Če je zemlja tudi zjutraj toplejša od približno 20 °C, je smiselno počakati na nekoliko hladnejše obdobje ali izbrati bolj senčen del vrta.
Brez termometra lahko uporabite praktičen znak: če je gola prst zvečer še izrazito topla na dotik in se po zalivanju zelo hitro posuši, bodo razmere za motovilec verjetno zahtevne.
Dva ali trije hladnejši dnevi lahko naredijo veliko razliko. Še boljši trenutek je pred napovedanim obdobjem zmernih temperatur in rahlega dežja, ne tik pred novim vročinskim valom ali močnim nalivom.
Motovilec ne kali tudi zaradi presuhe površine
Seme motovilca je drobno in leži tik pod površino. Tam se zemlja najhitreje izsuši. Če seme po prvem zalivanju nabrekne, nato pa se zemlja za ves dan povsem posuši, se kalitev lahko ustavi.
Močno zalivanje enkrat na nekaj dni ni dobra rešitev. Voda lahko seme odnese, zemljo zbije ali ustvari skorjo, skozi katero nežni poganjki težko prodrejo.
Med kalitvijo naj bo zgornja plast:
- stalno rahlo vlažna, vendar ne razmočena;
- rahla in brez debele skorje;
- zaščitena pred najmočnejšim popoldanskim soncem;
- dovolj zračna, saj seme za kalitev potrebuje tudi kisik.
Zalivajte z nežnim razpršilcem ali zalivalko z drobno rožo. Ob vročini površino preverite zjutraj in zvečer. Cilj ni blatna greda, temveč enakomerna vlaga v zgornjih dveh do treh centimetrih.
Preprost postopek za uspešnejšo avgustovsko setev
Za motovilec izberite prazno gredo po čebuli, česnu, krompirju, grahu ali nizkem fižolu. Zemlje ni treba močno pognojiti, saj motovilec porabi razmeroma malo hranil.
Postopek:
- Gredo pripravite zjutraj. Odstranite plevel in z grabljami zdrobite večje grude. Površina naj bo drobna in ravna.
- Pred setvijo jo navlažite. Zalijte toliko, da se navlaži zgornjih od tri do pet centimetrov zemlje. Ne sejte v blatno prst.
- Sejte zvečer. Naredite približno pol centimetra globoke brazde, med njimi pa pustite od 10 do 15 centimetrov.
- Seme razporedite redko. Pregosta setev ne zagotovi boljšega pridelka. Pozneje povzroči slabše zračenje in oteži odstranjevanje plevela.
- Rahlo prekrijte in pritisnite. Uporabite fino prst ali presejan zrel kompost. Površino nežno pritisnite z dlanjo ali desko, da dobi seme dober stik z vlažno zemljo.
- Dodajte začasno senco. Nad gredo napnite 30- do 40-odstotno senčno mrežo. Nameščena naj bo približno 20 do 30 centimetrov nad tlemi, da zrak lahko kroži.
- Ohranjajte vlago. Do vznika zalivajte nežno in po potrebi tudi dvakrat dnevno, predvsem na lahkih peščenih tleh.
Senčno mrežo odstranite, ko se pokaže večina poganjkov in se vreme nekoliko ohladi. Mlade rastline nato potrebujejo dovolj svetlobe, da razvijejo čvrste rozete.
Ali je namakanje semena pred setvijo smiselno
Poskusi so pokazali, da lahko predhodno navlaževanje semena izboljša hitrost in delež kalitve v manj ugodnih razmerah. Doma lahko seme pred setvijo za približno 8 do 12 ur namočite v hladni vodi.
Po namakanju ga odcedite in še isti dan posejte. Ker je mokro seme težko enakomerno razporediti, ga lahko zmešate z manjšo količino suhega finega peska.
Namočenega semena ne pustite več dni v zaprti posodi in ga po namakanju ne shranjujte. Začelo je sprejemati vodo, zato mora čim prej v vlažno zemljo.
Namakanje sicer ne more premagati zelo visoke temperature. Če je greda razgreta, je učinkoviteje počakati nekaj dni, jo zasenčiti ali seme posejati na hladnejšo lego.
Kdaj je treba setev ponoviti
Motovilec v primernih razmerah običajno kali od približno enega do treh tednov. V hladnejši zemlji se vznik lahko nekoliko zavleče, zato prazne grede po sedmih dneh še ne prekopljite.
Če po treh tednih ni skoraj nobenega poganjka, preverite:
- ali je bila površina kdaj popolnoma suha;
- ali je po nalivu nastala trda skorja;
- ali so seme odnesle mravlje ali ptice;
- ali je bilo seme prestaro oziroma nepravilno shranjeno;
- ali je bila zemlja večino časa prevroča.
Pred ponovitvijo setve rahlo zrahljajte samo površino. Ne obračajte globoke plasti zemlje, saj lahko s tem na plano prinesete nova semena plevelov. Novo setev naredite v manjši, dobro nadzorovani vrsti, preostanek pa posejte čez en ali dva tedna. Z zaporednimi setvami zmanjšate tveganje, da bi vse seme naletelo na isto vroče obdobje.
Ko motovilec razvije prve prave liste, pregoste skupine razredčite na približno pet do osem centimetrov. Odstranjene mlade rastline lahko pojeste ali jih zelo previdno presadite na prazna mesta.
Motovilec je potrpežljiva zimska vrtnina, vendar njegov avgustovski začetek zahteva nekaj pozornosti. Če gredo ohladite, zasenčite in med kalitvijo ohranite enakomerno vlažno, se lahko navidezno muhasto seme spremeni v goste zelene rozete za jesensko in zimsko pobiranje.
Preberite tudi:
PRIPOROČENO ZA VAS
