Maska iz kave in medu za sijočo polt

Bi radi osvežili svoj obraz, nahranili kožo in odstranili odmrle celice? Maska je odlična tudi, ko je vaša koža videti utrujena ali obraz nekoliko zabuhel.

Zaščita las pred spanjem: 5 nasvetov za preprečevanje nepotrebnih poškodb las

Ali ste vedeli, da so poškodbe las med spanjem zelo pogoste, še posebej pri dolgih laseh?

5 nasvetov za kuhinjo brez odpadkov

Kuhinja brez odpadkov se zdi praktično neuresničljiv cilj. Ponujamo vam nekaj idej, kako se lotiti tega projekta.

Hujšanje za različne tipe telesa

Kako shujšati oziroma kaj jesti in kako se gibati, lahko ugotovite precej preprosto, če poznate svoj telesni tip in njegove lastnosti.

Krema za britje za občutljivo kožo

Britje lahko kožo precej razdraži, še posebej občutljivo. Pomagamo si lahko z domačo kremo, po kateri bo koža mehka in gladka.

Hujšanje z Luno – je vesolje naklonjeno vitki postavi?

V poplavi takšnih in drugačnih diet ste zagotovo že slišali tudi za Lunino dieto oz. hujšanje z Luno.

Luskavica – kožna težava, ki jo lahko precej omilimo

Luskavica je ena tistih bolezni, ki niso nalezljive in ne ogrožajo življenja, vsekakor pa bolnike zelo prizadenejo.

S katerimi rastlinami si lahko pomagamo pri težavah s srcem?

Tokrat bomo govorili o rastlinah, ki ugodno delujejo na zdravje srca in krvožilnega sistema.
Ekologija & okoljeMikroplastika prvič odkrita tudi v človeški krvi

Mikroplastika prvič odkrita tudi v človeški krvi

MORDA VAS ZANIMA

Plastika je povsod – in to skoraj povsem dobesedno. Študija, ki je bila konec marca objavljena v reviji Environment International, je dodala nov košček v mozaik. Zatiskanje oči pred resnostjo težave je tako praktično nemogoče. Mikroplastika je bila namreč prvič v zgodovini odkrita celo v človeški krvi …

Delci mikroplastike najdeni v večini analiziranih vzorcev

- Oglas -

Raziskavo so pripravili nizozemski raziskovalci, ki so analizirali vzorce krvi 22 zdravih anonimnih darovalcev. Raziskovalci so se osredotočili na najpogostejše sintetične polimere, pri čemer so iskali predvsem delce, večje od 700 nanometrov.

Pred samo analizo so se morali prepričati, da je oprema resnično povsem sterilna. Kot omenjeno, se je danes praktično nemogoče izogniti plastiki. Morebitni plastični delci na opremi, ki je bila uporabljena za analizo, bi lahko tako zmanjšali zanesljivost rezultatov. Ko je bilo vse nared, je sledilo preučevanje zbranih vzorcev krvi. Delci različnih vrst plastike so bili odkriti v kar 17 od 22 vzorcev.

Med odkritimi vrstami plastike tudi stiren in PET

V analiziranih vzorcih krvi so bile odkrite unikatne kombinacije plastičnih delcev, vendar je bil v večini od njih odkrit tudi polietilen tereftalat, ki je bolj znan pod kratico PET. Gre za vrsto plastike, ki se pogosto uporablja za izdelavo plastenk za vodo in druge pijače. Obenem pa lahko polietilen tereftalat najdemo tudi v oblačilih. V večini zbranih vzorcev krvi so bili najdeni tudi delci stirena, ki je osnova za izdelavo stiropora. Stiren se pogosto uporablja pri izdelavi plastičnih embalaž za hrano, namenjenih enkratni uporabi, na primer za dostavo. Poleg tega pa se stiren velikokrat uporablja tudi pri izdelavi avtomobilskih delov in preprog.

Povprečna količina plastičnih delcev, odkritih v vzorcih, je znašala 1,6 mikrograma na mililiter krvi. Tudi tu so bila zaznana precejšnja odstopanja med vzorci. Rekorder je bila oseba, katere vzorec je vseboval kar 7 mikrogramov mikroplastike na mililiter krvi.

- Oglas -

Raziskovalci niso mogli ponuditi natančnejših informacij o velikosti odkritih delcev. Vendar je mogoče domnevati, da je šlo večinoma za zelo majhne delce, ki niso bili bistveno večji od 700 nanometrov. Manjši ko so delci, lažje namreč vstopijo v naše telo – in s tem tudi v kri oziroma v krvni obtok. Prav zato je lahko mikroplastika tako problematična, saj zlahka doseže različne organe.

Kako nevarna je lahko mikroplastika v našem telesu?

Raziskovanje vplivov mikroplastike na človeško zdravje je področje, ki je deležno vedno večjega zanimanja. Raziskovalci kljub temu še ne morejo ponuditi povsem natančnih odgovorov o dolgoročnih tveganjih, ki jih prinaša kopičenje mikroplastike v naših telesih. Toda obstoječe raziskave nakazujejo, da so lahko posledice zelo resne. Tako je tudi to eden od razlogov, zaradi katerih ne bi smeli ignorirati dejstva, da se plastični odpadki kopičijo izjemno hitro. Večja ko je koncentracija plastičnih odpadkov v naravi, večja je verjetnost, da delci odpadne plastike, torej t. i. mikroplastika, prej ali slej dosežejo naše telo.

Poleg vprašanja potencialnih nevarnosti ostaja neodgovorjeno tudi vprašanje, povezano z »varno mejo«. Ali so manjše količine mikroplastike v našem telesu resnično relativno benigne? Kje je tista meja, ko je panika upravičena? Raziskovalce torej čaka še precej dela, toda čeprav potencialne nevarnosti mikrplastike še niso natančno preučene, je mogoče domnevati, da kopičenje plastike v človeškem telesu – in celo v našem krvnem obtoku – ne more biti razlog za veselje. Čeprav je šlo za manjšo raziskavo, so izsledki nizozemskih raziskovalcev jasen znak, da je skrajni čas za ukrepanje.

Preberite tudi:

V blatu enoletnikov več mikroplastike kot v blatu odraslih – so krive stekleničke?

Problematika hormonskih motilcev je problematika prihodnosti

Morska hrana na krožniku – mikroplastika v telesu

NAJNOVEJŠE

Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×