Prijava
Divji kostanj, to veliko drevo s prepoznavnimi stožčastimi socvetji in plodovi vsi poznamo. Aesculus hippocastanum je tisti kostanj, ki cveti belo, in Aesculus camea tisti, ki cveti rdeče. Divji kostanj ni strupen, je pa za makriskoga neprijetnega okusa. Večinoma ga poznamo kot zdravilno rastlino. V ta namen se uporabljajo listi, lubje, cvetovi in plodovi. Najbolj je znan v uporabi proti krčnim žilam, oteklinam v nogah in pri krčih, pri hemoroidih, pri razširjenih venah, za pospeševanje krvnega obtoka.
Divji kostanj kot milo, šampon in pralno sredstvo
Veliko manj poznana (vsaj danes) je njegova uporaba kot sredstvo za pranje in čiščenje oz. kot milo. Iz njega si pripravimo milnico, torej v tekoči obliki, ki jo lahko uporabimo tako za osebno higieno in umivanje las, kakor tudi kot sredstvo za pranje in čiščenje. Dejansko se je divji kostanj nekoč uporabljal za pranje občutljivih tkanin, kot sta svila in volna. Starejši ljudje se tega morda še spominjajo.
Divji kostanj namreč vsebuje saponin escin. Saponini so snovi, ki jih najdemo v številnih rastlinah, kot so npr. jeglič, bršljan, preslica, breza. O brezi smo to pomlad že pisali. Saponini ščitijo rastline pred plesnimi, v zdravilnih pripravkih pa olajšajo izkašljevanje, razgrajujejo sluz, pospešujejo izločanje vode iz telesa ipd. Saponini se sicer uporabljajo tudi v prehrambni in kozmetični industriji kot emulgator in stabilizator …
