Prijava
Ste že kje videli kompostno stranišče? Večina izmed nas je takšno stranišče videla ob kakšni razpadajoči stavbi iz prejšnjega stoletja. Stranišča, kot jih poznamo danes, se zdijo eden najpomembnejših civilizacijskih dosežkov. Uporaba moderne straniščne školjke omogoča visoke higienske standarde, s tem pa manj možnosti za najrazličnejše okužbe. A kot v mnogih drugih primerih obstajajo tudi tu določeni negativni vidiki.
Straniščne školjke so namreč povezane s porabo precejšnjih količin vode, zato zagotovo niso najbolj okolju prijazna rešitev. Kot odgovor na to težavo se je pojavil zanimiv trend: povečuje se namreč zanimanje za kompostna oziroma t. i. suha stranišča, pri čemer pa seveda ne gre za tradicionalna stranišča »na štrbunk«, ampak za modernizirano različico …
Kompostno stranišče ni le edina alternativa tam, kjer praktično ni drugih možnosti
Kompostno stranišče je še posebej priljubljeno med ljudmi, ki so se odločili za malce drugačno življenje. Pogosto jih na primer srečamo v mini hiškah, v mobilnih (počitniških) domovih ipd. Čeprav se na prvi pogled zdi, da so kompostna stranišča zanimiva predvsem tam, kjer praktično ni druge možnosti, to ne drži povsem. Za namestitev kompostnega stranišča se namreč odloča tudi vedno več ljudi, ki živijo v klasičnih stanovanjih. Čeprav to najverjetneje ne bo postal splošno razširjen trend, gre zagotovo za zanimiv obrat k tradiciji, motiviran z ekološkimi vzgibi, kar lahko opazujemo tudi na mnogih drugih področjih.
Človeški iztrebki kot gnojilo ali osnova za alternativne vire energije
Odločitev za kompostno stranišče je nedvomno povezana s spremenjenim pogledom na lastne odpadke. Medtem ko jih večinoma dojemamo kot nekaj, česar se je treba čim prej znebiti, četudi na račun okolja, kompostno stranišče precej predrugači to perspektivo. Ti odpadki namreč v osnovi niso bistveno drugačni od odpadnih delov živil, ki jih mečemo na kompost. Vsebujejo namreč ogromno snovi, ki so lahko koristne za prst. Namesto da za to, da se jih znebimo, porabljamo ogromne količine čiste vode, jih lahko torej uporabimo kot naravno gnojilo ali celo za izdelavo alternativnih goriv, na primer pri proizvodnji bioplina.
Kompostno stranišče – narava ne pozna odpadkov …
Kompostna stranišča so tesno povezana z idejo o tem, da narava ne pozna odpadkov. »Odpadke« proizvaja izključno človek, ki obenem vidi odpadek tudi v tistem, kar je v naravi povsem uporabna snov, del naravnega cikla. Zagovorniki kompostnih stranišč sicer ne zanikajo dejstva, da so izboljšani sanitarni pogoji rešili milijone življenj, vendar pa menijo, da kompostno stranišče ne pomeni nujno slabše higiene. Nasprotno: prav suha stranišča so predstavljala pomemben mejnik pri izboljševanju higienskih pogojev. Hkrati pa omogočajo izrabo človeških bioloških odpadkov, katerih vrednost so med prvimi prepoznali na Japonskem. Tam so jih začeli namreč zelo zgodaj uporabljati v kmetijstvu – v obdobju, ko so tovrstni odpadki v Evropi pogosto končali kar na ulicah.
Urin kot vir fosforja – pomembne sestavine mnogih komercialnih gnojil
Del človeških bioloških »odpadkov« se sicer zbere pri prečiščevanju kanalizacijske vode in nato izkoristi za nadaljnjo uporabo, vendar kompostna stranišča seveda omogočajo precej boljši izkoristek, hkrati pa nam tako ni treba onesnaževati vode. Poleg iztrebkov je lahko za gnojenje zelo koristen tudi urin, ki vsebuje večje količine fosforja – snovi, ki je pogosta sestavina komercialnih gnojil. Fosfor za izdelavo tovrstnih gnojil se običajno pridobiva iz fosfatnih kamnin, kar seveda pomeni, da gre za neobnovljiv vir. Moderne straniščne školjke s praktičnimi kotlički za izplakovanje so nam torej po eni strani močno olajšale življenje in poskrbele za več udobja, vendar pa se zdi, da so po drugi strani tudi zakrile določene rešitve, ki bi se sicer zdele samoumevne.
Preberite tudi: Kompost – kako ga pripravimo in uporabljamo?
