Ko zemlja prezimuje …

Za številne vrtnarje in vrtičkarje, ki vse leto z ljubeznijo in pozornostjo obdelujejo svojo zemljo, sta pozno poletje in zgodnja jesen čas velike radosti ob uživanju plodov narave. Čeprav se mnogi veselijo počitka, ki ga napovedujejo zimski meseci in ki ga bodo izkoristili za načrtovanje prihajajoče sezone, pa se delo na vrtu jeseni, ko so pobrani še zadnji plodovi, ne konča. Pravzaprav se takrat v resnici šele začne, kar še posebej velja za vse, ki vrtove in njive obdelujejo po načelih biodinamike.

Čeprav zemlja pozimi počiva, pa to ne pomeni, da spi. Pozno jeseni (od druge polovice novembra naprej) se v zemlji začnejo procesi kristalizacije. Večletne rastline pospešeno razvijajo svoje korenine. Mikroorganizmi predelujejo organske ostanke in bogatijo prst s svojimi izločki ter tako ustvarjajo rahli, rodovitni humus. Semena in čebulčki se pripravljajo na spomladansko rast. Z ustrezno jesensko obdelavo in pripravo vrta omogočimo kar najbolj ustrezne pogoje za vse te aktivnosti.

Nahranimo zemljo, oživimo tla

Brez živih in zdravih tal tudi pridelek ne more biti zdrav in vitalen, zato velja tla zares dobro nahraniti. Če z gnojili hranimo neposredno rastline, lahko to vodi v prehitro in neuravnovešeno rast, to pa privablja tudi škodljivce in bolezni. Kakovostna tla so bogata s humusom, ki dobro vpija vodo in jo dalj časa skladišči. Humus nastaja iz odmrlega in razpadajočega organskega materiala s pomočjo v tleh živečih mikroorganizmov. Jesensko gnojenje z zrelimi komposti čez zimo nahrani mikroorganizme v prsti ter tako ustvarja humus, dobro strukturo prsti in odlično podlago za optimalno rast rastlin. Na takšni zemlji bo tudi manj glivic, uši in drugih nadležnih obiskovalcev, obenem pa rastline spomladi ne bodo preobremenjene z dušikom ter bodo lahko pridelale več hranil in zdravilnih učinkovin.
Mikroorganizmom lahko na različne načine zagotovimo čim boljše življenjske pogoje. Med drugim jih gnojimo s kompostom ali z dobro uležanim hlevskim gnojem, ne hodimo po in ne prekopavamo gredic, tla zastiramo z organskim materialom ter sadimo pokrovne rastline. Dobro jim denejo tudi zasaditve z metuljnicami (grah, leča, bob, detelja, lucerna …) ter drugimi rastlinami za zeleno gnojenje. V Sloveniji je zelo veliko glinenih prsti, ki le s težavo prepuščajo vodo, zato jih je priporočljivo obogatiti tudi s kremenčevim peskom, apnom in organskimi snovmi.

PREBERITE TUDI

Trik naših babic: Tako enostavno lahko razmnožujete monstero doma

Brez golote, prosim

Zelo pomembno je, da je prst vedno pokrita. Če so tla izpostavljena vremenskim vplivom, se lahko izsušijo, iz njih se izpirajo dragocene hranljive snovi, mikroorganizmi pa se umikajo v globino. Enako velja pri pripravljanju gredic na zimovanje. Ko se gredica sprazni, jo prekrijemo z organsko zastirko (trava, slama, listje) ali pa posejemo pokrovne rastline. Tako preprečimo izhlapevanje vode s površine tal ter nepotrebno izgubo vode. Zastirka preprečuje odtekanje vode v močnejših nalivih in preprečuje zbijanje tal, obenem pa bogati tla s humusom. Pred zimo je čas, da zrel kompost posujemo in vdelamo v zemljo tudi pod grmovnice, sadno drevje in jagode. Pri slednjih je potrebno paziti, da jih ne prekrijemo.

Zeleno gnojenje

Ko gredice zapustijo še zadnji pridelki, jih zrahljamo, posejemo izbrane rastline in jih pustimo preko zime. Za zeleno gnojenje po koncu sezone so najprimernejše rastline, ki prezimijo, na primer deteljice: inkarnatka, lucerna, bela in črna detelja, odlično se obneseta tudi pšenica in ječmen. Primerne, čeprav ne prezimijo, so tudi bela gorjušica, olja redkev, facelija in ajda.

Ker naj bi vrtnine na teh gredicah ostale vsaj do aprila, je pomembno, da na teh gredicah ne načrtujete sejanja zgodnjih spomladanskih vrtnin. Spomladi so pripravljene, da jih prekopljemo ter tako vso maso zadelamo v tla, kjer se bo začela spreminjati v humus in bogatila prst. Na teh gredicah bodo najbolje uspevale plodovke (paprike, jajčevci, paradižniki). Pokrovne rastline lahko sejemo kar sproti, ko se posamezna gredica sprosti. Izjemnega pomena je tudi zastirka, ki je mora biti zimi primerno precej veliko, da bo lahko uspešno ščitila rastline in prst skozi dolge zimske mesece.

Previdno pri načrtovanju

Pomembno je, da rastline za zeleno gnojenje skrbno izbiramo glede na to, kaj želimo na posamezni gredici v prihodnji sezoni gnojiti. Oljna redkev in bela gorjušica sta si sorodni z zeljem, cvetačo, brokolijem, kolerabico in mesečno redkvico; napadajo jih enake bolezni in škodljivci. Namesto tega so boljša izbira korenovke, četudi gredo v zemljo nekoliko kasneje. Enako je tudi pri deteljicah, za njimi naj ne rastejo fižol, grah, bob in druge stročnice, medtem ko so kapusnice odlična izbira. Varna izbira pokrovnih rastlin sta na primer ajda in facelija, saj lahko za njima sejemo vse vrtnine.

Včasih je veljalo, da je treba obdelovalne površine preorati vsaj dvakrat letno – jeseni po zaključku in spomladi pred začetkom dela. Po načelih biodinamike velja zemljo jeseni tudi obračati, da pred kristalizacijo vase potegne čim več energije, kar pa je treba storiti pred obdobjem sonca v škorpijonu, torej najkasneje do 22. oktobra. V prelopateni zemlji se lahko talni organizmi še enkrat razmnožijo, jo dobro predelajo in pripravijo podlago na novo življenje. Prav tako je spomladi potrebno vsaj nežno lopatenje, ki pomaga pri polnem izkoristku zelenega gnojila.

Oranje – da ali ne?

Tako strokovnjaki kot številni zadovoljni vrtičkarji zagotavljajo, da gre tudi brez tega napornega opravila in da je tako lahko tudi bolj koristno. Oranje, prekopavanje in mešanje so grobi posegi, ki lahko porušijo strukturo vrhnjih plasti prsti. Poškodujejo lahko tudi povezave in ravnovesje z globljimi plastmi, kar otežuje ukoreninjenje, prehajanje vode v globino in slabo vsrkavanje hranilnih snovi. Pristop brez oranja zavaruje tudi prehransko mrežo, ki obstaja v zemlji in jo rahlja ter bogati. Prst pod našimi nogami je živ organizem, v katerem svoje mesto najdejo številne bakterije in glive, ki bivajo v simbiozi s koreninami rastlin. S prekopavanjem lahko uničimo kopico koristnih organizmov za uspešno rast. Primerneje in dolgoročno donosnejše je uporabljati postopke, ki so sicer dolgotrajnejši, a bolj učinkoviti ter nežnejši do narave.

Pri tovrstni pripravi prsti pravzaprav posnemamo naravne procese. V gozdu organizmi neprestano rastejo, zorijo in umirajo ter vse vrnejo nazaj v zemljo. Eden od ključnih elementov tega nežnega vrtnarjenja je mulčenje oziroma zastiranje, saj na ta način lahko zaviramo in obvladujemo rast plevelov, zastirka pa pomaga zemljo ohranjati vlažno, jo hrani ter ustvarja različne plasti prsti, ki se premešajo s pomočjo organizmov, ki v njej domujejo. Čeprav v tem primeru torej ne lopatimo zemlje, pa jo lahko še vedno po potrebi prerahljamo z vilami.

Iz travnika v gredice

Imate v načrtu nove začetke, pa bi radi travnik spremenili v gredice? Verjeli ali ne, lopatenje ni nujno potrebno niti pri ustvarjanju novih obdelovalnih površin. Postopek sicer traja približno pol leta, zato je najbolje začeti že pozno poleti, da bo površina pripravljena na pomladno obdelovanje. Trato za dva meseca prekrijte z lepenko, kartonom ali papirjem ter obtežite s kamni ali deskami. Tako ustvarite temno in vlažno okolje, v katerem deževniki lahko predelujejo trato v plast humusa. V začetku septembra zemljo prerahljamo z vilami. Med zgornjo plast primešamo kompost. Zemljo takoj posejemo z »zelenim gnojilom«, lahko jo tudi izdatno prekrijemo z zastirko. Tako bodo pozimi lahko deževniki in drugi organizmi v zemlji (navkljub mrzlim temperaturam) delovali in do pomladi pridelali še veliko humusa. Spomladi po potrebi prerahljamo in posadimo krompir, ki ga moramo pogosto osipavati. S tem zemljo večkrat zračimo. Ko krompir poberemo, je novi vrt pripravljen tudi na drugo zelenjavo.

Najsi bo vaš vrt spomladi ponovno v akciji ali pa ga boste šele premierno zasadili in se veselili prvih pridelkov, je skrbna in ljubeča priprava zemlje pred zimskim počitkom ključna za uspešno sezono. Vmes pa lahko dolge zimske mesece izkoristite za načrtovanje, sanjarjenje ter izobraževanje na tem področju.