Prijava
Najnovejše poročilo Svetovne zdravstvene organizacije prinaša šokanten podatek, povezan z resnostjo onesnaženja. Glede na nove informacije naj bi namreč kar 99 odstotkov svetovne populacije dihalo onesnažen zrak, nevaren za zdravje. Gre torej za praktično celotno svetovno prebivalstvo, pri čemer je stopnja onesnaženosti na številnih območjih občutno nad varnostnimi priporočili.
Analiza zajela več kot 6000 mest po svetu
Poročilo je nastalo na podlagi nedavne posodobitve baze Svetovne zdravstvene organizacije, v kateri so zbrani podatki o kakovosti zraka. Gre za najobsežnejšo analizo globalne kakovosti zraka doslej. Podatki zajemajo več kot 6000 mest v 117 državah po svetu. Še posebej pomembne so informacije o t. i. drobnih trdnih delcih PM10 in PM2.5 ter podatki o nasičenosti zraka z dušikovim dioksidom. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacija naj bi bil onesnažen zrak kriv za kar približno 4,2 milijona prezgodnjih smrti na leto.
Zrak še posebej problematičen v revnejših državah
Najslabša kakovost zraka je bila, pričakovano, zabeležena v najrevnejših državah in v t. i. državah v razvoju. Samo 1 odstotek mest iz te skupine je namreč dosegel prag kakovosti zraka, ki ga je določila Svetovna zdravstvena organizacija. To pomeni, da predstavlja zrak v večini mest, ki so bila vzeta pod drobnogled, resno tveganje za človeško zdravje. Stanje v državah z najvišjim BDP-jem je precej boljše. Vendar tudi v tej skupini kar 17 odstotkov držav ni zadostilo kriterijem Svetovne zdravstvene organizacije, ki se nanašajo na varno količino drobnih trdnih delcev PM10 in PM2.5 v zraku. Še bolj zaskrbljujoč pa je podatek o tem, da je bila nevarna količina dušikovega dioksida izmerjena v praktično vseh mestih – ne glede na to, za kako revno oziroma bogato državo je šlo.
Drobni trdni delci zlahka poškodujejo srčno-žilni sistem, dihala in druge organe
Količina dušikovega dioksida in drobnih trdnih delcev velja za enega od najpomembnejših kriterijev pri določanju kakovosti zraka. Glavni razlog za čezmerno količino so v obeh primerih fosilna goriva. Drobni trdni delci, še posebej izjemno majhne molekule PM2.5, katerih premer ni večji od 2,5 mikrona, zlahka prodrejo globoko v naša pljuča. Tako lahko vstopijo v krvni obtok. Posledično so možne resne poškodbe srčno-žilnega sistema in dihal. Drobni trdni delci pa lahko ogrozijo tudi naše možgane in druge organe.
Dušikov dioksid lahko med drugim prispeva k povečanemu tveganju za astmo
Čezmerna količina dušikovega dioksida v zraku je neposredno povezana s prometom oziroma z izpusti različnih vozil. K nasičenosti zraka z omenjenim plinom pa prispevajo tudi elektrarne in različni industrijski obrati. Dušikov dioksid je še posebej nevaren za naša dihala. Pogosto vdihavanje zraka, ki vsebuje zelo veliko dušikovega dioksida, je med drugim krivo za povečanje nevarnosti za astmo.
Onesnažen zrak prispeva tudi k nevarnosti za prezgodnji porod
Število študij, ki prinašajo zelo jasne dokaze o nevarnostih, povezanih z vdihovanjem onesnaženega zraka, se povečuje s skorajda svetlobno hitrostjo. K že omenjenim tveganjem je treba med drugim dodati tudi povečano verjetnost za avtizem, Alzheimerjevo bolezen oziroma demenco in prezgodnji porod.
Poročilo vključuje najpomembnejše ukrepe za zajezitev težave
Svetovna zdravstvena organizacija je v poročilu navedla tudi nekaj priporočil, ki bi lahko pomagala pri zajezitvi težave. Eno od njih je sprejetje in implementacija določil za kakovost zraka na ravni posamezne države, pri čemer bi morala biti določila usklajena s trenutnimi smernicami Svetovne zdravstvene organizacije. Pri organizaciji opozarjajo tudi na pomembnost rednega spremljanja kakovosti zraka, še posebej v revnejših državah, kjer so podatki trenutno zelo pomanjkljivi. Najpomembnejši ukrep, h kateremu pozivajo pri Svetovni zdravstveni organizaciji, pa je seveda pospešeno opuščanje fosilnih goriv ter preusmeritev k obnovljivim, zdravju in okolju prijaznejšim virom energije.
