Berta Cáceres: »Bojijo se nas, ker se jih ne bojimo.«

Berta Cáceres, mati štirih otrok, leta 2015 dobitnica Goldmanove nagrade, prestižnega mednarodnega priznanja za izjemne okoljevarstvene dosežke, je bila namreč marca 2016 zahrbtno umorjena na svojem domu.

Kari s paradižnikom in čičeriko

Indijsko obarvana jed kari s paradižnikom in čičeriko za okusno kosilo.

Tibetanske vaje: 6 obredov za zdravje in mladost

Tibetanske vaje niso le vaje, temveč so starodavni obredi – ključ do večne mladosti, zdravja in življenjske moči.

Na vidiku nova pomoč za osebe z endometriozo

Endometrioza je bolezenska motnja, za katero je značilno pojavljanje tkiva, katerega lastnosti so zelo podobne maternični sluznici, zunaj maternice.

Ne dopustite, da vas zamera razžre od znotraj

Zamera je lahko povezana z zelo konkretnimi dogodki – na primer z izdajo ali ponižanjem.

Govorjenje med spanjem: kaj je krivo za ta pojav?

Govorjenje med spanjem se zdi na prvi pogled predvsem komično. Osebe, za katere se izve, da ponoči rade »poklepetajo same s sabo«.

Psi v povprečju razumejo kar približno 90 človeških besed in fraz

Psi v povprečju razumejo približno 90 človeških besed in fraz.

Popolna nedelja za dober začetek naslednjega tedna

Nedelja je sicer za mnoge ljudi dela prost dan, vendar so osebe, ki nedeljo dojemajo kot svoj najljubši dan v tednu, precej redke.
Ekologija & okoljeKako se ptice kosajo z mestnim hrupom

Kako se ptice kosajo z mestnim hrupom

MORDA VAS ZANIMA

Ptice so svoje petje ‘preselile’ na višja mesta, da bi se izognile utapljanju v mestnem hrupu.
Raziskovalci v Mehiki so odkrili, da ščinkavci ne le da pojejo glasneje, ko ‘tekmujejo’ z mestnim hrupom, ampak pri tem zapojejo več nižjih not, in te tudi podaljšajo. Glasne nizke frekvence ozadja, ki jih povzročijo avtomobili, letala in industrija v mestnih predelih tako ustvarjajo dodaten pristisk na ptice, katere se zanašajo na njihove glasove, s katerimi privabljajo partnerje in s katerimi tudi označujejo svoja ozemlja.

- Oglas -

Da bi lahko testirali, kako se ptice odzivajo na hrup v mestih, so samcem ščinkavcev vspodbudili testosteron in jih vzpodbudili k petju samičkam. Atmosferski zapis zvoka, ki je bil posnet v Mexico City v največji gneči, pa so pri tem predvajali v ozadju. Znanstveniki so nato izmerili frekvenco in dolžino pesmi teh ptic, ko so le-te bile izpostavljene tihi, srednji in visoki glasnosti posnetka mesta.

Ugotovili so, da so nizne note postale znatno višje in hkrati daljše pri visoki glasnosti posnetka mestnega hrupa.

Zaključek teh raziskav je torej pokazal, da onesnaženost s hrupom vsekakor vpliva na naravni vzorec pesmi ptic. Prav tako pa so pri tem znanstveniki odkrili tudi, da so ptice veliko bolj prefinjene, kot so najprej predvidevali, saj lahko svoje pesmi prilagajajo hrupu v ozadju. Vendar pa vseeno obstaja skrb za tiste ptice, ki pa nimajo takšnega glasovnega razpona, da bi lahko svoje glasove priredile današnjemu hrupu.

NAJNOVEJŠE

Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×