Ptice so svoje petje โpreselileโ na viลกja mesta, da bi se izognile utapljanju v mestnem hrupu.
Raziskovalci v Mehiki so odkrili, da ลกฤinkavci ne le da pojejo glasneje, ko โtekmujejoโ z mestnim hrupom, ampak pri tem zapojejo veฤ niลพjih not, in te tudi podaljลกajo. Glasne nizke frekvence ozadja, ki jih povzroฤijo avtomobili, letala in industrija v mestnih predelih tako ustvarjajo dodaten pristisk na ptice, katere se zanaลกajo na njihove glasove, s katerimi privabljajo partnerje in s katerimi tudi oznaฤujejo svoja ozemlja.
Da bi lahko testirali, kako se ptice odzivajo na hrup v mestih, so samcem ลกฤinkavcev vspodbudili testosteron in jih vzpodbudili k petju samiฤkam. Atmosferski zapis zvoka, ki je bil posnet v Mexico City v najveฤji gneฤi, pa so pri tem predvajali v ozadju. Znanstveniki so nato izmerili frekvenco in dolลพino pesmi teh ptic, ko so le-te bile izpostavljene tihi, srednji in visoki glasnosti posnetka mesta.
Ugotovili so, da so nizne note postale znatno viลกje in hkrati daljลกe pri visoki glasnosti posnetka mestnega hrupa.
Zakljuฤek teh raziskav je torej pokazal, da onesnaลพenost s hrupom vsekakor vpliva na naravni vzorec pesmi ptic. Prav tako pa so pri tem znanstveniki odkrili tudi, da so ptice veliko bolj prefinjene, kot so najprej predvidevali, saj lahko svoje pesmi prilagajajo hrupu v ozadju. Vendar pa vseeno obstaja skrb za tiste ptice, ki pa nimajo takลกnega glasovnega razpona, da bi lahko svoje glasove priredile danaลกnjemu hrupu.
