Ste se že kdaj vprašali, zakaj se zdi, da so nekateri ljudje praktično vse življenje vitki skorajda brez posebnega truda, po drugi strani pa imajo mnogi ogromno težav s hujšanjem in nato vzdrževanjem teže? Gre res samo za razliko v motivaciji in tem, kako močna je naša volja? Kot je pred nedavnim ugotovila mednarodna ekipa raziskovalcev, ki jo je vodil prof. Sadaf Farooqi z Univerze v Cambridgeu, naj bi bilo v resnici ogromno odvisno od naših genov …
Prehrana in gibanja sta pomembna, a ne edina dejavnika, ki vplivata
Omenjena ekipa, ki je svojo študijo objavila v strokovno recenzirani reviji PLOS Genetics, je povsem na novo odkrila genetske regije, ki naj bi bile povezane z vitkostjo, še posebej z zelo izrazito vitkostjo. Tako naj bi bilo pri nekaterih ljudeh to, da so vseskozi vitki, precej bolj povezano z geni, ki so jih podedovali, kot pa z doslednim upoštevanjem načel uravnotežene prehrane in z rednim gibanjem.
V raziskavi sodelovalo 14.000 prostovoljcev
V zadnjih desetletjih so sicer znanstveniki že odkrili ogromno genetskih sprememb, ki lahko povečajo možnost za debelost pri posameznikov. Vendar pa je bilo precej manj pozornosti posvečene raziskovanju genov tistih ljudi, ki so zelo vitki. Tokrat je bila tako raziskava zastavljena nekoliko drugače. Znanstveniki so analizirali vzorce DNK za kar 14.000 sodelujočih. Od tega jih je bilo 1600 zelo vitkih, vendar kljub temu zdravih, 10.400 takšnih z normalno telesno težo in 2000 takšnih, pri katerih je mogoče na podlagi njihovega indeksa telesne mase govoriti o močno povišani telesni teži. Udeleženci so morali izpolnjevati tudi vprašalnike o svojih vsakodnevnih navadah, ki so jih raziskovalci nato skrbno preučili – med drugim tudi zato, da bi izključili morebitno prisotnost motenj hranjenja.
Bo raziskava pripomogla k oblikovanju učinkovitejših strategij za hujšanje?
Raziskovalci so na podlagi analize ugotovili, da je pojav debelosti zares precej pogostejši pri tistih, pri katerih so bili prisotni geni, ki so povezani s povečano možnostjo za čezmerno telesno težo. Pri zelo vitkih udeležencih je bila prisotnost teh genov zelo redka, po drugi strani pa je bilo mogoče pri njih pogosto opaziti spremembe v genetskih regijah, povezanih z zdravo vitkostjo. To seveda še ne pomeni, da telesna aktivnost in gibanje nimata smisla. Strokovnjaki opozarjajo na to, da so ti izsledki predvsem potrdilo, da ne bi smeli prehitro obsojati ljudi, ki se borijo z odvečnimi kilogrami. Naslednji korak raziskovalcev je sicer ta, da bodo poskušali natančno določiti konkretne gene, ki so povezani z večjo verjetnost za vitkost. Na dolgi rok pa želijo, da bi njihove ugotovitve pripomogle k oblikovanju učinkovitejših strategij za hujšanje, ki upoštevajo specifične okoliščine vsakega posameznika.