Jaščarica je trajnica z umazano rumeno oz. rjavo koreniko, ki je znotraj bela. Steblo je votlo, cvetovi so majhni in beli ali rdečkasti, rastlina pa zraste do 130 cm visoko. Jaščarica ima močan in prijeten vonj, ki spominja na angeliko, cvete pa julija in avgusta. Prvotno sicer izvira iz Severnih Alp, vendar je danes razširjena po vseh evropskih gorstvih. Najbolje uspeva v severnih in vlažnih legah, gojimo pa jo lahko tudi na svojem vrtu.
Zdravilni samo podzemni deli rastline
V zdravilstvu uporabljamo samo koreniko, ki jo izkopljemo spomladi ali jeseni ter posušimo v senci. Vsebuje eterično olje, smolo, čreslovine, grenčino imperatorin, ostin in ostrutin. V deželah Severne Evrope je kot zdravilna rastlina zelo znana in cenjena, v starem veku pa je sploh niso poznali. Prvi opis zasledimo v delih sv. Hildegarde, vendar ni povsem jasno, ali ima v res v mislih jaščarico ali kakšno drugo kobulnico.
Zdravilni učinki
Jaščarico so v srednjem veku uporabljali za zdravljenje tako ljudi kot tudi živali, veljala je za najboljše zdravilo zoper nalezljive bolezni. Prijel se je sloves univerzalnega zdravila oz. “zeli vseh zeli”, cenil jo je tudi sloviti zdravnik A. Hoffmann, ki jo je med drugim uporabil v svojih kapljicah. Danes se jo uporablja predvsem zoper vročino in kot pomirjevalo. Čaj iz jaščarice je zelo uspešen pri kataralnih težavah, prebavnih motnjah, pri materničnih krčih, pa tudi pri protinu, revmatizmu in trebušnih krčih.
Kako pripravimo čaj
Koreniko pred sušenjem narežemo na majhne dele oz. sesekljamo. Za čaj uporabimo 1 čajno žličko sesekljane korenike (lahko uporabimo tudi svežo), ki jo damo v vrelo vodo in pustimo nekaj minut vreti. Nato čaj odcedimo in počakamo, da se malce ohladi, na dan lahko popijemo do dve skodelici tako pripravljenega nesladkanega čaja.