Evropski teden mobilnosti

    Letošnji Evropski teden mobilnosti, ki traja od danes do 22. septembra, poteka pod sloganom “Naše ulice, naše odločitve.” Ob tem na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) spodbujajo aktivni transport, za povečanje stopnje telesne dejavnosti, ki je nujno potrebna za ohranjanje zdravja in preprečevanja kroničnih bolezni. “Namen tedna mobilnosti, ki ga v Sloveniji koordinira Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, je ozaveščanje ljudi o potrebi po zmanjšanju hrupa in onesnaženosti zraka, ki ga povzroča promet, saj si s tem lahko izboljšamo kakovost življenja z uvedbo trajnostne prometne ureditve ter promocije hoje, kolesarjenja, uporabe javnih prometnih sredstev,” pravijo na Inštitutu.

    teden mobilnosti2014

    Onesnaženje s prometom

    Opozarjajo, da onesnažen zrak v veliki meri vpliva tudi na zdravje ljudi in na podnebne spremembe. “Najpomembnejši javnozdravstveni problem v razvitih državah na področju okolja in zdravja je vpliv onesnaženega zraka na zdravje. Zrak najbolj onesnažujemo s prometom. V Evropi je okoli devetdeset odstotkov mestnega prebivalstva izpostavljenega prekomernim vrednostim atmosferskih delcev, dušikovim oksidom, ozonu in benzenu,” pravi Peter Otorepec z INJZ. Dodaja, da onesnažen zrak povzroča predvsem bolezni dihal, srca in ožilja. Ocenjujejo, da v Evropi umre od štirideset tisoč do 130 tisoč ljudi na leto za posledicami izpostavljenosti onesnaženemu zraku, katerega vzrok je promet.

    V Sloveniji je zrak, podobno kot drugod po Evropi, najbolj onesnažen z delci, dušikovimi oksidi in ozonom. »Problematika onesnaženosti zraka v Sloveniji je resna. Čezmerna onesnaženost zraka z delci PM10 pesti več območij. Delci na mestu vstopa v telo povzročajo tako imenovan oksidativni stres, ki vodi v vnetje. Ta povzroča poslabšanje obstoječih bolezni dihal in ob dolgotrajnem delovanju kronično vnetno reakcijo, ki povzroči zmanjšanje pljučne funkcije. Pri astmatikih poslabšajo simptomatiko in sprožijo napad. Delci povzročajo sistemsko vnetje, povečano vrednost fibrinogena, spremembo krvnega tlaka, motnje v frekvenci srca, motnje ritma, kar vodi v poslabšanje bolezni srca in ožilja ter povzročijo vnetje v srčni mišici, kar vodi v srčno popuščanje.« je pojasnil nekaj možnih posledic delcev PM10 Otorepec. Množična uporaba avtomobilov vpliva tudi na problematiko hrupa. »Hrup vzbuja nemir, moti človeka ter negativno vpliva na njegovo zdravje in počutje. Prekomerna izpostavljenost hrupu cestnega prometa pri ljudeh povzroča vznemirjenost, razdražljivost, motnje koncentracije, učenja in motnje spanja. Dolgotrajna izpostavljenost hrupu nad 55 dBA, to je hrup prometne ulice, lahko sproži povišan krvni tlak in motnje v delovanju srca. Takemu hrupu je po oceni Svetovne zdravstvene organizacije izpostavljen vsak peti Evropejec,« je pojasnila dr. Sonja Jeram z NIJZ.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte