Državni svet je na današnji izredni seji izglasoval odložilni veto na novelo zakona o zaščiti živali, ki jo je DZ sprejel pretekli petek. Novela med drugim predvideva prepoved reje kokoši v kletkah z letom 2029, prepoved kastracije pujskov brez anestezije in uvedbo obveznega označevanja mačk. Veto pomeni, da bo moral državni zbor o zakonu ponovno odločati, za potrditev bo potrebnih vsaj 46 poslanskih glasov.
Glavni očitki državnega sveta
Za veto je glasovalo 15 svetnikov, sedem jih je bilo proti. Pobudo je dala komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, njen predsednik Branko Tomažič pa je novelo označil za parcialno in enostransko. Po njegovem mnenju se preveč osredotoča na rejne živali, medtem ko so hišne živali obravnavane površno. Ob tem meni, da zakon v sedanji obliki ne prinaša dejanskega izboljšanja dobrobiti živali.
Državni svetniki so izpostavili, da novela ni usklajena z evropsko zakonodajo, da ni izvedbeno vzdržna in da pretirano posega v pravice rejcev, ki jih varuje ustava.
Spor glede prepovedi reje v kletkah in kastracij brez anestezije
Največ polemik je povzročila predvidena prepoved reje kokoši nesnic v obogatenih kletkah z letom 2029. Svetniki menijo, da bi to slovenske rejce postavilo v slabši konkurenčni položaj glede na kolege iz drugih držav EU, kjer taka prepoved še ni sprejeta ali pa jo države načrtujejo šele do leta 2035. Po njihovem bi moralo prehodno obdobje v Sloveniji trajati prav tako vsaj do tega leta, hkrati pa bi morali rejci prejeti finančno nadomestilo za prehod na drug način reje.
Sporna je tudi določba, ki predvideva prepoved kastracije pujskov brez anestezije in protibolečinskih sredstev. Svetniki menijo, da je sprememba sprejeta brez ustreznega prehodnega obdobja in da slovenske rejce postavlja v izrazito neenakopraven položaj, saj praksa kastracije brez anestezije v številnih državah članicah EU še vedno poteka.
Opozorila glede določb o hišnih živalih
Državni svet ima pomisleke tudi glede prepovedi namestitve psov v kletkah v stanovanjskih prostorih. Opozarjajo, da trenutni pravilnik o zaščiti hišnih živali tega področja ne ureja, novela pa ne predvideva njegove spremembe, zaradi česar bi bila ureditev težko izvedljiva v praksi. Po njihovem mnenju je nadzor nad rejci živali bistveno strožji kot nad lastniki hišnih ljubljenčkov, kar ustvarja pravno neenakost.
Obvezno čipiranje mačk – učinkovito ali simbolično?
V noveli je predvidena tudi obvezna označitev mačk z mikročipom, kar naj bi prispevalo k boljši sledljivosti in zmanjšanju števila zapuščenih živali. Državni svetniki pa opozarjajo, da čipiranje samo po sebi ne rešuje problema, saj lastnikov ni mogoče pravno prisiliti k sterilizaciji ali kastraciji svojih živali.
Odložilni veti še na druge zakone
Državni svet je danes izglasoval tudi veta na zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in zakon o konoplji za medicinske in znanstvene namene. V postopku je še odločanje o zakonu o gostinstvu. Vse zakone, na katere je bil izglasovan veto, bo moral državni zbor znova potrditi z absolutno večino – torej najmanj 46 poslanskimi glasovi.
