Pripravke iz bele omele v evropskem zeliščarstvu že dolgo časa uporabljajo za zdravljenje glavobola, pri težavah v menopavzi in neplodnosti, artritisa in revmatizma ter za uravnavanje krvnega tlaka in pri boleznih srca in ožilja, saj širi žile. Možnost uporabe bele omele pri zdravljenju raka je prvi izrazil Rudolf Steiner pred 100 leti, najpogosteje jo uporabljajo kot dopolnilno terapijo. Danes spada k zelo raziskanim zdravilnim rastlinam. V Nemčiji je metoda zdravljenja raka z belo omelo uradno priznana, pri nas pa še ni tako.
Omelini ekstrakti so ena izmed oblik komplementarnega zdravljenja raka v srednji Evropi. »Približno dve tretjini bolnikov se zdravi komplementarno, kjer se lahko omelini ekstrakti uporabljajo adjuvantno kot tudi paliativno, posamično ali dopolnilno k drugim oblikam onkološkega zdravljenja,« pojasnjuje slovenska zdravnica naravne medicine Iva Ebner, ki dela v Münchnu. Vsekakor je najprej treba odstraniti tumorske gmote, bela omela pa je učinkovita predvsem zato, ker lahko pripomore tudi k zdravljenju stanja, ki je pripeljalo do raka: »Zavedati se je treba, da spremljanje omelinega zdravljenja spada v roke izkušenih zdravnikov in je lahko tudi nevarno, če se bolniki zanašajo na predloge farmacevtov,« poudarja Ebnerjeva in dodaja, da bela omela v obliki kapljic ni primerna za zdravljenje raka.
Pravite, da rak ni lokalno obolenje. Kaj je torej rak? Kdaj lahko rečemo, da smo premagali raka?
Rak je kronična bolezen, v kateri se izraža preobremenitev duše in telesa. Vzroki za rakavo bolezen so vsota različnih dejavnikov, ki človeka premaknejo iz ravnotežja. Oslabljen imunski sistem potem ne more sproti pospravljati nenormalnih celic. Pot v bolezen se začne mnogo prej, preden bo rak diagnosticiran. Od spremembe celice do takrat, ko bodo vidni simptomi ali okvare organov, lahko mine več let, lahko tudi desetletij – že zato se vzroki težje spoznajo.
Konvencionalno onkološko zdravljenje se omejuje zgolj na uničenje vidnih simptomov v končni fazi bolezni, samo simptomsko zdravljenje pa ne vodi do ozdravitve rakave bolezni. S potlačenjem, zaviranjem in uničenjem lastne obrambe in samozdravilnih moči se bosta obolevnost in umrljivost bolnika še poslabšali in povečali. Vsekakor je najprej smiselno odstraniti tumorske gmote, da se telo lažje spopade še s preostalimi rakavimi celicami. S tem pa še nismo premagali rakave bolezni. Težava je torej nepravilno razumevanje rakave bolezni. Večina ljudi misli, da so že zdravi, ko ni vidnih simptomov in rak dobi priokus zahrbtnega značaja. Če bi poznali vzroke, bi spoznali tudi logiko teh posledic. Najučinkovitejše zdravljenje je torej v preventivi. Tudi ko pride že do diagnoze raka, je pomembna čim prejšnja podpora in recidivna preventiva (preprečevanje napredovanja in ponovitve). Čeprav so za določene vrste raka navedena obdobja pogoste verjetnosti ponovitve raka, je to vedno odvisno tudi od tega, koliko je posameznik lahko opustil škodljive navade mišljenja in načina življenja in se prenehal izpostavljati drugim škodljivim dejavnikom.
Kakšno vlogo pri zdravljenju raka ima bela omela?
Zdravljenje z omelinimi ekstrakti spada v integrativni koncept zdravljenja in se izkaže kot nenadomestljiv del onkološkega zdravljenja. Omelino zdravljenje spada v adjuvantno zdravljenje, kot tudi kemoterapija, hormonsko zdravljenje, imunsko zdravljenje in obsevanje. Prej ko z zdravljenjem začnemo, boljši je potek in izid bolezni. Lahko se začne že pred operacijo. Med kemoterapijo se zdravi dopolnilno z bolj blago vrsto omele. Tudi ta je že marsikomu rešila življenje, ker mu je od ene do druge kemoterapije popravljala imunsko stanje. Tako je bolnik lažje prenašal agresivno onkološko zdravljenje in ni prišlo do zapletov, da bi se moralo izvajanje kemoterapije prestavljati ali celo predhodno prenehati. V recedivni preventivi pomaga omela preprečevati napredovanje in ponovitev.
Katere snovi v beli omeli so tiste, ki so pomembne pri zdravljenju rakavih obolenj?
Omela ima mnogo snovi, ki se medsebojno krepijo in delujejo na različnih ravneh regulacije. Bolnik ima pri zdravljenju z omelinimi ekstrakti predvsem korist od selektivnega citotoksičnega delovanja proti rakavim celicam, od imunske stimulacije in celične reparacije. To pomeni posredno in neposredno uničenje rakavih celic, zmanjševanje stranskih učinkov, boljše razpoloženje, apetit se vrne, prepreči se hujšanje, zmanjšajo se bolečine, bolniku se izboljša kakovost življenja.
Terapevtsko najpomembnejše snovi so lektini in viskotoksini. Viskotoksini povzročajo citolizo, medtem ko imajo omelini lektini poleg citotoksičnega tudi imunsko-modulacijsko delovanje. Na slednje vplivajo še druge snovi v rastlini, kot so: aminska kislina arginin, rastlinski poli- in oligosaharidi, flavonoidi in precejšen del vitamina C.
Za koga je primerno takšno zdravljenje oziroma za koga je odsvetovano?
Zdravljenje z omelo ima po načinu individualnega naravnavanja odmerkov razširjeno indikacijo, saj se v tem primeru ravnamo po imunskem odzivu posameznika. Zato se predlogi zdravljenja ne morejo prenesti na drugega bolnika. Obstajajo tudi zdravila in prehrambna dopolnila, ki blokirajo, zavirajo ali iritirajo imunski odziv in imajo še druge kontraindikacije, ki so navedene v knjigi. Prav tako ne priporočam zdravljenja, če so bolniki vključeni v klinične študije, ker bi z napačnimi podatki škodovali drugim; s prikrivanjem, zavajanjem ali lažjo – pa tudi sami sebi.
Dejali ste, da se kirurška odstranitev tumorja, kemoterapija in obsevanje bolezni niti ne dotaknejo in da bi v središču zdravljenja moralo biti stanje, ki je pripeljalo do nastanka raka. Kako se bela omela vključuje v to zgodbo? Kako lahko pripomore k zdravljenju stanja, ki je pripeljalo do raka?
Ja, kronična bolezen je skupek odzivov telesa na delovanje škodljivih vplivov in se razvija počasi skozi čas. Zato je vzroke težko spoznati. Večina jih niti noče spoznati, hoče samo preživeti, hoče živeti tako kot prej, pred diagnozo. Šok diagnoze je še preveč svež, pogosto mu je sledilo še agresivno zdravljenje. Bolniki so takrat izčrpani od bolezni in od stranskih učinkov, komaj čakajo, da »zadihajo« in živijo tako kot prej. Ne zavedajo se, da ima potem rak iste in še ugodnejše pogoje za obstoj, kot jih je imel že nekaj let pred postavljeno diagnozo, ko so se še počutili zdrave.
Odpravljanje vzrokov je za posameznika ena najpomembnejših nalog na poti v ozdravitev.
Omela izboljšuje tudi razpoloženje in vzame strah. Takrat, npr. v recedivni preventivi, ko omela zavira napredovanje raka, ima bolnik več moči in zavedanja, da spozna, kaj ga kronično obremenjuje in se ima možnost soočati z vsebinami, s katerimi se v času akutne preobremenjenosti ni mogel ukvarjati. To pomeni tudi, da če bolnik predčasno preneha z omelinim zdravljenjem, ko še ni odpravil kronične obremenitve, delujejo vzroki nastanka raka še naprej in pomenijo tveganje za ponovitev. Zato traja omelino zdravljenje tudi po več let.
Kako poteka samo zdravljenje raka z belo omelo? Kako pa bolnik ve, ali je terapija uspešna?
Izvajanje omelinega zdravljenja je dokaj enostavno. Omelini ekstrakti se injicirajo pod kožo. Po kratkem navodilu zdravnika se bolnik injicira doma sam. Zdravnik mu predpiše vrsto in odmerek zdravila. Na mestu injiciranja pride do želene lokalne reakcije (imunskega odziva). To pokaže, da se organizem odziva na zdravljenje. Če te reakcije izostanejo ali so prevelike, lahko izkušen zdravnik že samo na osnovi protokola, ki ga vodi bolnik, ugotovi vzrok iritacije. Protokoliranje je moj način spremljanja in nadzora pri bolnikih iz Slovenije, ki so me že obiskali. Brez protokoliranja in izkušenj vzroki teh nepravilnosti ne bodo jasni – takrat zdravniki ne morejo ravnati individualno.
Da omela deluje, bolnik ve zaradi lokalne reakcije na mestu injiciranja, po izboljšanju krvnih izvidov, izboljšanem splošnem počutju in življenjski kakovosti. Ostali kontrolni parametri so navedeni še v knjigi. Zastrupljanje in obremenjevanje ne sme biti močnejše od zdravljenja, potem se pokažejo uspehi tudi v mnogih kontrolnih izvidih, ko se rak ne ponovi.
Ali lahko zdravljenje nadomesti kemoterapijo?
To bi bilo možno le, če bi se rak spoznal v predstopnji. Ker pa se diagnosticira šele, ko so že vidne tumorske gmote, je treba omelino zdravljenje integrirati v celoten koncept zdravljenja raka. Pri zdravljenju raka se ne sme posploševati, premišljen pristop omogoča hkrati konvencionalno in naravno zdravljenje.
Mnogo se dela na tem, da bi se rakava bolezen prej spoznala. Najnovejša so testiranja pri raku dojke, ko se naj bi že v nekaj kapljicah urina prepoznala rakava bolezen (z 91 % natančnostjo).
Omela izboljšuje tudi razpoloženje in vzame strah.
Zdravljenje z belo omelo ste označili kot neagresivno zdravljenje raka. Ali ima omela vseeno stranske učinke na bolnika?
Omela ima stranske učinke ob nepravilni uporabi. Napake pa lahko delata tako zdravnik kot tudi bolnik. Tudi v medicini mnogi še vedno menijo, da saj »alternativa« ne more škoditi in jo priporočajo, ne da bi se prej informirali. Do zapletov lahko pride, če zdravniki delajo z omelo iz podjetij, kjer imajo samo serijske škatlice (zloženke z različnimi odmerki) in se zato ne morejo upoštevati različne občutljivosti bolnika. V nekaterih podjetjih že s samim načinom predelave uničijo lektine ali dodajajo druge snovi, ki so zelo sporne.
Napake se dogajajo tudi pri načinu injiciranja. Pri zdravnikih, kjer bolnikom ni treba voditi protokola o velikosti lokalnih reakcij, se to ne opazi pravočasno. Ko pa pride do vidnih simptomov, je treba injiciranje prekiniti. Nepravilno injiciranje lahko povzroči tudi nepotrebne stroške diagnosticiranja (CT, punkcija).
Opisani so tudi zelo redki splošni stranski učinki, ki se lahko pojavijo pri nepremišljenem načinu zdravljenja, npr. pri uporabi brez desensibilizacije. V moji dolgoletni praksi še nisem imela nobenega primera, ki bi na omelo reagiral z alergijo ali anafilaksijo, tudi ne pri zdravljenju z visokimi dozami.
V Nemčiji je metoda zdravljenja raka z belo omelo uradno priznana, pri nas pa še ni tako. Kateri so razlogi, da Slovenija še ni uradno priznala tovrstnega zdravljenja?
V Nemčiji lahko omeline ekstrakte predpiše vsak zdravnik naravne ali splošne medicine in tudi vsak dr. medicine. Koliko se je kdo pripravljen s tem ukvarjati, je drugo vprašanje. Izobrazba o omelinem zdravljenju je prostovoljna. Dokler omelini ekstrakti v Sloveniji niso registrirani, tudi ni zdravstvenega osebja, ki bi lahko izvajalo omelino zdravljenje. Če hočemo, da bi bila omela zastopana v slovenskih ambulantah, bi se moral najprej najti nekdo, ki bi jo registriral (zdravnik/farmacevt). To niti ne bi bila težava, ker je zdravilo že registrirano v Nemčiji.
Napisali ste knjigo, s katero se lahko bolniki sami poučijo o zdravljenju z belo omelo. Baje je zelo težko priti do te knjige. Kakšne možnosti ima bolnik v Sloveniji, če se odloči za omelino zdravljenje? Na koga se lahko obrne?
Knjiga »Bela omela« je še vedno v prodaji; vzeli smo jo le od založnika. Njena prodaja je sedaj omejena na Mohorjevo knjigarno Celje in na spletno prodajo prek www.kamline.de/shop.
S tem, ko bo bolnik obveščen o načinu delovanja omele, zdravilu in njegovi uporabi, se ne bo treba za vsako vprašanje obrniti na zdravnika. Napisana je pregledno, tako da lahko velja tudi kot priročnik.
Na koga se naj obrne bolnik v Sloveniji? Na ministrstvo za zdravje. V času, ko je bilo to predmet odločanja, so bili za okroglo mizo povabljeni ljudje, ki so zastopali samo svoj interes. Z zakonom za zdravilce se stanje v nobeni smeri ni izboljšalo. Zdravilci so bolj naklonjeni ezoteriki kot zdravstvu in so se odločili za gospodarsko (profitno) dejavnost; torej ne smejo injicirati. Slovenskim zdravnikom pa je poseganje v alternativo prepovedano.
Kako bolnik sploh pride do pripravka bele omele oziroma kako ve, kateri je primeren in koliko ga lahko uporabi?
Omelini ekstrakti so v injektibilni obliki. Kapljice in čaji iz omele (oralna uporaba) niso primerni za zdravljenje raka. Zdravljenje z omelo je treba prilagoditi posameznemu bolniku in njegovi rakavi bolezni. Individualno zdravljenje ne more nikoli potekati po nekem terapevtskem konceptu, ampak mora biti posamično in skrbno načrtovano za vsakega posebej. Spremljanje omelinega zdravljenja spada torej v roke izkušenih zdravnikov; je lahko tudi nevarno, če se bolniki zanašajo na predloge farmacevtov.
Omela, ki raste na različnih vrstah drevja, ima tudi različne vsebnosti. Omelini ekstrakti Helixorja so iz omele, ki je rastla na jelki, boru ali jablani. Poznano je, da je omela z listnatega drevja (z jablane) agresivnejša, ima močnejše citotoksično delovanje kot omela z iglavcev (jelke ali bora).
V zadnjem času se pojavlja več oblik alternativnega zdravljenja raka. Ali lahko bolnik kombinira različne vrste zdravljenja?
Pri raku ne moremo govoriti o alternativnem zdravljenju. Različne vrste zdravljenja se lahko kombinirajo tam, kjer so potrebne, če bolniku ne škodujejo in v tem primeru z omelo nimajo neželenih interakcij. To je zelo individualno. Mnogi poskusi povzročajo več škode kot koristi; posledice so lahko nepopravljive. Tudi nekateri antioksidanti v izolirani obliki delujejo v telesu kot oksidanti in povzročajo raka; to je s študijami tudi dokazano.
V kombinaciji z omelinim zdravljenjem je najbolj smiselna splošna preventiva kot: zavedno življenje, zdrava prehrana, zadosten vnos sadja, zelenjave in tekočine, preprečevanje stresa in izogibanje strupom, pravilno zdravljenje žarišč in sočasnih bolezni, pozitivna življenjska naravnanost, dovolj spanja, zmanjšanje individualne ranljivosti, telesna aktivnost …
Na kaj bi opozorili v zvezi z dojemanjem raka?
Predvsem poudarjam, da se je treba čim prej začeti premišljeno zdraviti in že od začetka zagotoviti imunsko stabilizacijo in krepitev; kajti pozneje lahko pride bolnik v bolezenska stanja, ko tudi zdravljenje z omelo ne bo več možno. Pogosto so se svojci oglasili šele, ko je bolnik že ležal v bolnišnici z zadnjo pljučnico, ki je zaradi slabega imunskega sistema ne more več preživeti.
Verjetno ne morete govoriti o številki pacientov, pa vendar, kako učinkovito je takšno zdravljenje?
O izkušnjah iz moje ambulante bi lahko napolnila nekaj knjig. Res je, o številkah ne moremo govoriti, ker je že sama definicija uspešnega zdravljenja nejasna. Če bi uvrstila tiste primere, ki so predčasno končali z omelinim zdravljenjem, niso hoteli sodelovati ali ker je bilo bolnikovo zastrupljanje močnejše od zdravljenja (odvisnosti) k neuspešnim, bi to izkrivilo podatke o uspešnem zdravljenju z omelo.
Na splošno sem zelo zadovoljna z uspehi zdravljenja z omelo, sicer tega ne bi delala. To potrjujejo krvni izvidi, pregledne kontrole in zadovoljni bolniki.