Prijava
Direktiva Evropske unije, ki spreminja status konoplje v prehrani in predvsem kanabinoida CBD, je v Sloveniji dvignila veliko prahu. Najbolj na udaru so pridelovalci konoplje, proizvajalci izdelkov iz nje ter prodajalci teh izdelkov, saj so inšpekcije pričele z zelo strogim nadzorom – ta se tiče hrane, prehranskih dodatkov in tudi kozmetike iz konoplje.
Gojenje industrijske konoplje se je komaj razvilo, pa kaže, da ga bo pri nas že konec. Če je še nekaj let nazaj celo tedanji evropski poslanec Igor Šoltes govoril o tem, da lahko z uporabo industrijske konoplje ustvarimo nova delovna mesta, poskrbimo za trajnostni razvoj ter izdelamo inovativne ter okolju prijazne proizvode, kar so kmetje z veseljem sprejeli, je slika danes povsem drugačna: mnogi se sprašujejo, ali jim bo »politika« ukinila posel, onemogočila kmeta z naravnim proizvodom ter dala prednost farmaciji s sintetičnimi proizvodi, pa tudi kaj bodo naredili z letošnjim pridelkom in kdo bo odgovoren za škodo.
Konoplja ni mamilo, ki se ga moramo bati
Inšpekcije se pri svojem nadzoru sklicujejo na Konvencijo o mamilih iz leta 1961, ki narekuje strog nadzor nad konopljo. Ta se je brez skrbi za različne namene uporabljala tisočletja, po odkritju njenih halucinogenih lastnosti pa so jo leta 1925 z amandmaji dodali k Listini o opiju in mamilih, že leta 1915 pa je njeno posest kot prva prepovedala Kalifornija. Konoplja, hašiš in tinkture ali ekstrakti konoplje po konvenciji OZN spadajo v prvo skupino prepovedanih snovi, skupaj s heroinom in opijem. Leta 2003 je Svetovna zdravstvena organizacija predlagala, da se konopljo premakne v četrto skupino, kamor spadajo substance s prepoznano terapevtsko uporabnostjo, z majhnim ali skoraj nikakršnim tveganjem za javno zdravje, a se to ni zgodilo. Vse to se seveda nanaša na dronabinol oziroma THC. Ničesar pa Konvencija o mamilih ne pove o CBD oziroma kanabidiolu, ki ni psihoaktiven, torej ne povzroča občutka zadetosti – raziskave o CBD so nove in ta kanabinoid je priljubljen šele v zadnjih letih, konvencija pa je glede na leto nastanka pač zastarela.
Eni dovoljujejo THC, mi ne bi niti CBD
Države sveta imajo, kar se tiče konoplje, različno zakonodajo. Ponekod je konoplja dovoljena in ni več sankcij niti glede THCja, drugod je še vedno prepovedano vse v zvezi s konopljo. Slovenija spada med tiste, kjer je mogoče s pridobitvijo dovoljenja pridelovati industrijsko konopljo, prav tako pa so trenutno še dovoljeni izdelki, ki vsebujejo CBD. Ta naravni kanabinoid naj bi vplival na človekov tako imenovani endokanaboidni sistem in imel učinek na sami celični ravni, zato se ga marsikdo poslužuje kot prehranskega dodatka, prav tako pa se ga pri nekaterih boleznih predpisuje kot zdravilo. Njegovi učinki so znanstveno potrjeni, zato je mogoče kanabinoid z receptom dobiti tudi v lekarni, tako v naravni kot v sintetični obliki, za katero je farmacija poskrbela zelo hitro. V čem je torej težava? Je politika pripravljena prizadeti kmeta in proizvajalce, ki na trgu ponujajo naravni CBD in izdelke z njim, ter dati prednost lekarnam in farmaciji? Bo prizadetih na primer 20 pridelovalcev v Celjski regiji, ki so celo desetletje vlagali v razvoj, čez noč pa bodo ostala brez posla podjetja, ki ponujajo CBD izdelke?
Po mnenju zagovornikov proste pridelave, predelave in prodaje želi Ministrstvo za zdravje s pravilnikom, ki je trenutno v pripravi in bo prepovedal precej aktivnosti, povezanih s CBD, onemogočiti kmeta. Bojijo se, da bo na podlagi evropskih direktiv proizvodnja izdelkov dovoljena le farmaciji in bo v prednosti sintetična oblika kanabidiola. Po drugi strani ne razumejo, kako ministrstvo ponuja odgovor, da CBD nima preverjenih učinkov na zdravje, ko pa je ta istočasno na voljo v sintetični obliki kot registrirano zdravilo. In zakaj bi dvomili v učinke na zdravje, ko pa so ti znanstveno podprti z mnogimi študijami in jih je samo pri Mednarodnem inštitutu za kanabinoide ICANNA z deklaracijo podprlo več kot sto pediatrov, nevrologov, pravnikov, socialnih delavcev, kemikov, mikrobiologov, psihiatrov, pulmologov, agronomov, biotehnologov itd.?
Škoda se bo poznala na vseh področjih
V inštitutu ICANNA pravijo, da nova gonja prizadene tako gospodarstvo kot raziskave na tem področju. »Financiranje iz državnih virov odpade, podjetja ne želijo vlagati, ker je trg negotov. Zavira se vse vrste raziskav, od diplomskih nalog do kliničnih raziskav. Od tega, da imamo vse znanje, dediščino in klimatske pogoje, da bi bili vodilni, smo postali vodilni le v prohibiciji,« pravi Tanja Bagar z inštituta ICANNA.
Obrnili smo se na Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, kjer opravljajo prav takšne raziskave, prav tako pa se na več hektarjih ukvarjajo tudi s pridelavo konoplje. Dr. Andreja Čerenak je povedala, da so pri njih izvozno usmerjeni, torej gre pridelek v tujino. Doc. dr. Barbara Čeh pa nam je potrdila, da imajo pri IHPS projekt, ki ga zaradi pomanjkanja prostora na lastnih površinah izvajajo v Prekmurju, nanaša pa se na semena in vlakna konoplje. Zanimajo jih različne tehnologije pridelave konoplje (sorte, rok setve, gostota setve, dognojevanje itd.), opravili pa so tudi raziskavo, kjer so določali prehransko vrednost glede na sorte in pri kateri so sodelovali z Inštitutom za nutricionistiko. Če bi obveljala popolna prohibicija, bi šel denar, porabljen za takšne raziskave, torej v nič, delo v prihodnje bi odpadlo, delovna mesta pa bi bila ogrožena.
Kaj dela Ministrstvo za zdravje?
Tanja Bagar z inštututa ICANNA nam je posredovala tudi povzetek sklepov Državnega zbora RS, ki nalaga Ministrstvu za zdravje, da uredi to področje, a pravi, da se ne da izogniti občutku, da se iščejo zbirokratizirane poti, kako nekaj ne urediti. Namreč:
Oktobra 2016 je Odbor DZ RS za zdravstvo soglasno sprejel sklepe, skladno s katerimi bi Ministrstvo za zdravje moralo pripraviti ustrezne pravne podlage, ki bodo omogočile zdravljenje z medicinsko konopljo kot zdravilom, prav tako tudi pravne podlage, ki bodo v Sloveniji omogočale pridelavo in predelavo konoplje v medicinske namene. Februarja 2018 je Odbor ugotovil, da Ministrstvo za zdravje ni v celoti realiziralo sklepov iz oktobra 2016. Konoplja je bila prestavljena v skupino drog, ki se lahko uporabljajo v medicini, ustrezne pravne podlage, ki bi omogočile zdravljenje in pridelavo/predelavo pa niso bile in še vedno niso pripravljene.
Aprila 2019 je Odbor sprejel sklep, s katerim je Ministrstvo za zdravje pozval, da pristojna medresorska delovna skupina, ustanovljena za ukvarjanje s tem področjem, pripravi končno poročilo in ga predloži Vladi RS do konca leta 2019, skupaj s predlogom pravnih podlag, ki bi v Sloveniji omogočile gojenje rastline rodu Cannabis za pridobivanje kanabisa, kanabisove smole in drugih kanabinoidov v medicinske namene. Julija pa je Vlada RS na predlog Ministrstva za zdravje sprejela Akcijski načrt na področju prepovedanih drog 2019-2020, ki očitno ne sledi prej navedenim sklepom pristojnega parlamentarnega odbora, saj za realizacijo aktivnosti, tj. pripravo poročila, navaja časovno obdobje 2020-22, čeprav bi morala to storiti do konca letošnjega leta. In nato smo avgusta v medijih prebrali, da na Ministrstvu za zdravje menijo, da gojenje pri nas ni potrebno. Sklepi Odbora DZ za zdravstvo in planirane aktivnosti medresorske delovne skupine so s tem gladko povoženi s strani birokratskega aparata, ki pa je na drugi strani postal zelo aktiven pri omejevanju uporabe konoplje v prehranske in kozmetične namene na prostem trgu. Zdravstvena inšpekcija je namreč pričela izdajati odločbe za umik raznih prehranskih in kozmetičnih produktov iz (ti. industrijske) konoplje.
Niti politiki ne razumejo, v čem je težava
Da ni vse tako, kot bi moralo biti, so nam potrdili tudi predstavniki za stike z javnostmi pri Socialnih demokratih, ki so povedali: »Tudi na nas je bilo v zadnjih dneh naslovljenih nekaj vprašanj, ki namigujejo na aktivnosti Ministrstva za zdravje (MZ), ki bi lahko imele vpliv na uporabo naravnih kanabinoidov, zlasti CBD. Do tega trenutka še nimamo potrjenih informacij o novih aktivnostih MZ, zato pripravljamo tudi poslansko vprašanje, ki ga bomo v ponedeljek naslovili na ministra za zdravje. Po podatkih, ki jih imamo v tem trenutku, naj bi šlo za strogo interpretacijo evropske uredbe (EU) 2015/2283. Ta iz prehranskega trga izloča vsa živila, ki se niso tradicionalno uporabljala pred letom 1997. Kako bi lahko vplivala na pridobivanje CBD in oskrbo s CBD, še preučujemo in bo tudi del našega vprašanja ministru za zdravje.
V vsakem primeru pa je naše stališče, da CBD kot naravni kanabinoid ni uvrščen med nadzorovane snovi (t.i. prepovedane droge) in da glede na svoje lastnosti mednje ne spada. Zato tudi ni upravičeno, da bi ga omejevali s predpisi o drogah. Raba konopljinih ekstraktov, čajev in tinktur (v prehrani in zeliščarstvu, brez konteksta nedovoljene rabe nadzorovanega kanabisa) ima v Sloveniji večstoletno tradicijo, ki sodi med izjemo po drugem odstavku 28. člena Enotne konvencije o mamilih iz l.1961 (seme, vlakna, hortikultura).
Zato po mnenju SD tudi ne obstaja argument, da bi ekstrakte iz konoplje za rabo v prehrani (ki ne vsebujejo nadzorovanih snovi in sem sodijo tudi CBD-ekstrakti in čaji) obravnavali kot ‘novo’ živilo, ki ni bilo v splošni uporabi pred letom 1997. Če je v Sloveniji kaj zavrlo tradicionalno neškodljivo uporabo v zadnjih 25 letih, je bil to pristop oblasti, ki je kulturno rastlino konopljo izenačil z mamiloma, ki ju (lahko) daje, pri tem pa zanemaril široko polje prehranske, kmetijske, industrijske in hortikulturne uporabe, ki z zlorabo mamil nima zveze.
Rešitev, ki jo Socialni demokrati ponujamo že več let, tako sloni na posegu v Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, kjer bi ustrezno in skladno s konvencijami definirali razliko med kulturno rastlino konopljo ter mamiloma, ki ju je moč iz nje pridobiti. S tem bi lahko končali absurdno prepoved gojenja konoplje v medicinske namene, polje zakonite uporabe konoplje pa uskladili s konvencijskim okvirom, ki konopljo, ki se goji za seme, vlakna in hortikulturo, obravnava kot kulturno rastlino. To bi pomenilo tudi, da bi proizvodnja in promet s CBD izdelki ostala v znotraj prehranske in ne farmacevtske panoga; slednja pa bi morala medicinske produkte iz konoplje razvijati v sodelovanju z lokalnimi kmetovalci in gojitelji, ne pa z njihovim izključevanjem.«
