Ko ribez jeseni odvrže liste in preide v mirovanje, dobimo eno najpreprostejših priložnosti za njegovo razmnoževanje. Iz zdravih enoletnih poganjkov lahko novembra pripravimo olesenele potaknjence, jih posadimo neposredno na pripravljeno gredo ali v globlje lonce in do naslednje sezone vzgojimo mlade rastline brez kupovanja novih sadik.
Ključni poudarki:
- Za jesenske potaknjence izberite zdrave enoletne poganjke ribeza, približno debeline svinčnika.
- Potaknjenci naj bodo dolgi približno 20–25 centimetrov in naj imajo več dobro razvitih brstov.
- V zemljo potisnemo približno dve tretjini potaknjenca, nad površino pa pustimo le nekaj brstov.
Zakaj je november dober čas za razmnoževanje ribeza?
Pozno jeseni se rast nad zemljo ustavi, poganjki pa so že dovolj dozoreli in oleseneli. Rastlina ne porablja več energije za liste in novo rast, zato lahko odrezan kos poganjka več mesecev miruje, spomladi pa začne razvijati korenine in nove poganjke.
To je ena od velikih prednosti ribeza. Medtem ko pri številnih okrasnih rastlinah potrebujemo rastlinjak, razmnoževalno meglo ali zelo natančno uravnavanje vlage, se predvsem črni in rdeči ribez iz olesenelih potaknjencev ukoreninjata precej zanesljivo.
Jesensko razmnoževanje je uporabno tudi, če imate na vrtu starejši grm, ki ga želite čez nekaj let nadomestiti. Namesto da čakate, da začne propadati, lahko že zdaj vzgojite njegove naslednike.
Kateri poganjek je primeren za potaknjenec?
Najboljši je zdrav poganjek, ki je zrasel v tekoči sezoni in je do novembra že olesenel. Običajno ga prepoznamo po razmeroma gladkem lubju, ravni rasti in odsotnosti stranskih razvejanih starejših vej.
Izogibajte se zelo tankim, šibkim poganjkom in zelo debelim starim vejam. Dober orientacijski znak je debelina približno svinčnika, lahko pa je poganjek tudi nekoliko močnejši.
Izbirajte samo rastline, ki so zdrave. Če je imel grm poleti močno prizadete liste, nenavadne deformacije poganjkov ali druge očitne težave, ga ni smiselno uporabljati za razmnoževanje.
Kako dolg naj bo potaknjenec?
Z enega dolgega poganjka lahko pogosto pripravite več potaknjencev. Razrežite ga na dele, dolge približno 20 do 25 centimetrov, pri čemer naj ima vsak kos več brstov.
Spodnji rez naredite tik pod brstom, zgornjega pa približno centimeter nad brstom. Praktičen trik je, da spodnji rez naredite raven, zgornjega pa nekoliko poševno. Tako boste tudi pozneje takoj vedeli, kateri konec sodi v zemljo.
Potaknjence med pripravo ne puščajte več ur na soncu ali vetru. Če jih ne boste posadili takoj, jih zavijte v rahlo vlažno krpo ali jih za kratek čas položite v vrečko na hladno.
Kako globoko posadimo potaknjenec ribeza?
Pri jesenskem razmnoževanju večino poganjka skrijemo pod zemljo. Nad površino običajno pustimo le dva ali tri brste, preostali del pa je v zemlji.
Potaknjenec lahko v rahlo zemljo potisnete nekoliko poševno. Tako je večji del stebla v stiku z zemljo, hkrati pa spomladi lažje opazite nove poganjke.
Če je zemlja težka in zbita, luknje ne delajte tako, da potaknjenec na silo zabijete vanjo. Najprej z ozko lopatko ali palico naredite režo, vanjo položite potaknjenec in nato zemljo okoli njega dobro pritisnite.
Najpomembneje je, da okoli spodnjega dela ne ostanejo veliki zračni žepi.
Potaknjence lahko posadite na posebno majhno gredo
Če želite razmnožiti več grmov, jim ni treba takoj določiti končnega mesta na vrtu. Veliko bolj praktična je majhna vzgojna greda, kjer bodo potaknjenci prvo sezono razvijali korenine.
Izberite svetlo mesto z rahlo, odcedno zemljo. Potaknjence v vrsti postavite približno 15 do 20 centimetrov narazen, med vrstami pa pustite dovolj prostora, da boste lahko odstranjevali plevel.
Zemljo pred sajenjem prerahljajte in ji po potrebi primešajte zrel kompost. Svežega močnega gnojila neposredno ob potaknjence ne potrebujete, saj v tej fazi želimo predvsem dobro strukturo tal in enakomerno vlago.
Po sajenju gredo zalijte, tudi če je november hladen. Zalivanje pomaga, da se zemlja tesno oprime stebla.
Če nimate vrta, jih lahko ukoreninite tudi v loncu
Potaknjence lahko pripravite tudi na balkonu ali terasi. Uporabite dovolj globok lonec z odtočnimi odprtinami in ga napolnite z rahlim substratom.
V večji lonec lahko posadite več potaknjencev, vendar jih ne postavite povsem skupaj. Med njimi pustite nekaj centimetrov prostora, da jih boste pozneje lažje ločili.
Lonec naj pozimi ostane zunaj na zaščitenem mestu. Ribez je prezimno trdna rastlina in za ukoreninjanje ne potrebuje tople dnevne sobe. Veliko slabše bi bilo, če bi ga prestavili v toploto in spodbudili prezgodnje odganjanje.
Ob dolgotrajni suši preverite vlažnost, sicer pa substrat pozimi ne sme biti stalno razmočen.
Kaj se s potaknjencem dogaja čez zimo?
Navzven pogosto nič. To je povsem normalno.
V hladnih mesecih potaknjenec miruje, v tleh pa se na spodnjem delu postopoma začnejo procesi, ki omogočijo razvoj novih korenin. Ko se spomladi zemlja segreje, začnejo brsti nad površino odganjati.
Prav zato potaknjenca marca ne izkopavajte, da bi preverili, ali ima že korenine. Mlade koreninice so krhke in jih lahko s takšnim preverjanjem pretrgate.
Veliko boljši znak uspeha so močni novi poganjki, ki se spomladi in v začetku poletja nadaljujejo z rastjo.
Ali lahko tako razmnožimo tudi kosmuljo?
Lahko, vendar pri kosmuljah oleseneli potaknjenci pogosto potrebujejo nekoliko več potrpežljivosti. Ribez, zlasti črni, je med najhvaležnejšimi sadnimi grmi za takšen način razmnoževanja.
Pri kosmuljah je zelo uporabno tudi grebeničenje oziroma razmnoževanje s položenico. Nizek poganjek spomladi upognemo k tlom, del pritrdimo in prekrijemo z zemljo, vrh pa pustimo zunaj. Ko zakopani del razvije korenine, ga ločimo od matične rastline.
Če se prvič lotevate jesenskih potaknjencev, je zato ribez odlična rastlina za začetek.
Ne pozabite označiti sort
Dokler so na grmih plodovi, se zdi nemogoče, da bi zamenjali rdeči in črni ribez. Novembra pa so vsi potaknjenci samo rjave palčke brez listov.
Če razmnožujete več sort, jih označite takoj po sajenju. Uporabite trpežne oznake, ki jih zimski dež ne bo izbrisal, in zapišite vsaj sorto oziroma barvo plodov ter leto razmnoževanja.
To je posebno pomembno, če pripravljate potaknjence za prijatelje ali jih boste naslednjo jesen presajali na različna mesta po vrtu.
Kdaj bodo nove rastline pripravljene za presajanje?
Če se dobro ukoreninijo, lahko mlade grme običajno presadimo po eni rastni sezoni, ko ponovno preidejo v mirovanje. Do takrat naj ostanejo na vzgojni gredi in razvijejo čim močnejši koreninski sistem.
Prvo leto ni pomembno, koliko stranskih vej naredijo, ampak kako dobro se ukoreninijo. Redno odstranjujte plevel, v sušnem obdobju zalivajte in pustite mladim rastlinam dovolj prostora.
Jeseni boste lahko najmočnejše izkopali in jih posadili na stalno mesto. Nekaj dodatnih rastlin pa lahko pustite še eno leto ali jih podarite.
En star grm vam lahko da celo novo vrsto ribeza
Pri jesenski rezi pogosto odstranimo več zdravih enoletnih poganjkov, ki bi sicer končali na kompostu. Prav iz teh lahko nastane več novih rastlin.
Če imate na vrtu ribez, ki dobro rodi, ima velike okusne jagode in se je na vašem rastišču izkazal za zanesljivega, je november idealna priložnost, da ga razmnožite. Za deset novih grmov ne potrebujete desetih kupljenih sadik – pogosto zadostuje že nekaj dobro izbranih poganjkov in majhen kos pripravljene zemlje.
Preberite tudi:
- Mikorizne glive na vrtu: Kako jih pravilno uporabljati
- Tako boste preprečili erozijo tal na vrtu: Preprosti ukrepi, ki delujejo
