Finski nadzorni organ je Googlovemu podjetju Tuike Finland naložil, naj na lokacijah načrtovanih podatkovnih centrov v občini Muhos in mestu Kajaani ustavi vse pripravljalne posege, ki bistveno spreminjajo okolje. Odredba je sledila razkritju, da je bilo med še nedokončano presojo vplivov na okolje na obeh območjih posekanega skoraj 530 hektarov gozda.
Ključni poudarki:
- V Muhosu so posekali 330 hektarov gozda, v Kajaaniju pa nekaj manj kot 200 hektarov.
- Posegi, ki spreminjajo okolje, morajo biti ustavljeni najpozneje do 23. oktobra.
- Projekta nista odpovedana; meritve, raziskave tal in načrtovanje se lahko nadaljujejo.
Obseg poseka je še večji od prvih poročil
Finski organ za izdajo dovoljenj in nadzor LVV je ukrep naslovil na družbo Tuike Finland, ki v državi zastopa Google pri razvoju novih podatkovnih centrov. Podjetje mora prekiniti odstranjevanje dreves in zgornje plasti zemlje, izkope, gradnjo cest ter druge posege, ki spreminjajo teren.
Google je finskim medijem potrdil, da je bilo v Muhosu posekanega 330 hektarov gozda, na območju Otanmäki pri Kajaaniju pa nekaj manj kot 200 hektarov. Skupna površina tako znaša skoraj 530 hektarov oziroma približno 1300 akrov, kar je precej več od 740 akrov, omenjenih v nekaterih prvih povzetkih zgodbe.
Na območjih niso potekali le gozdarski posegi. Po ugotovitvah nadzornega organa so izvajalci odstranili tudi vrhnje plasti tal in gradili dostopne oziroma gradbiščne ceste, čeprav postopka presoje vplivov na okolje še nista bila zaključena.
Finska zakonodaja zahteva okoljsko presojo, kadar se gozd trajno odstrani z neprekinjenega območja, večjega od 200 hektarov. V Muhosu je bil ta prag presežen za približno 130 hektarov, finska ministrica za okolje in podnebje Sari Multala pa je ocenila, da se bo projekt zaradi nastalih razmer najverjetneje zavlekel.
Ustavljeni so večji posegi, ne celoten projekt
Odredba ne pomeni dokončne prepovedi gradnje podatkovnih centrov. Tuike Finland mora okoljsko pomembne pripravljalne posege ustaviti takoj oziroma najpozneje do 23. oktobra in jih ne sme nadaljevati, dokler presoji vplivov na okolje ne bosta končani.
Na lokacijah so še naprej dovoljene dejavnosti, ki bistveno ne spreminjajo narave prostora. Mednje sodijo meritve, geološke in druge raziskave tal ter projektiranje prihodnjih objektov.
LVV je opozoril, da predčasno spreminjanje zemljišč otežuje prav tisto nalogo, ki ji je okoljska presoja namenjena: ugotavljanje prvotnega stanja habitatov, oceno možne škode in pripravo ukrepov za njeno preprečitev ali zmanjšanje. Če družba navodila ne bo upoštevala, lahko regulator sproži izvršilni postopek in izreče denarno kazen.
Finsko združenje za varstvo narave je bilo do izvedenih del še ostrejše. Njegovi predstavniki so opozorili, da je bilo območje v Muhosu po odstranitvi gozda in tal spremenjeno v peščeno površino, dogajanje na dveh različnih lokacijah pa po njihovem mnenju kaže na širšo težavo pri hitrem umeščanju podatkovnih centrov.
Google priznal odstopanje od lastnih standardov
Google je po posredovanju regulatorja priznal, da v tem primeru ni dosegel lastnih okoljskih standardov. Podjetje je napovedalo sodelovanje s finskimi oblastmi, preučitev ugotovitev LVV in upoštevanje nadaljnjih navodil.
Tehnološki velikan je obenem zatrdil, da je ravnal v dobri veri in v skladu s finskim zakonom o gozdovih. Po navedbah podjetja so bile pred posegi opravljene naravovarstvene raziskave, posebej vredna območja pa naj bi bila zaščitena.
V Muhosu namerava Google zasaditi drevesa na 130 hektarih zemljišč ter nadaljevati programe urejanja krajine in biotske raznovrstnosti. Okoljska presoja, ki naj bi natančneje pokazala vplive projektov in potrebne omilitvene ukrepe, naj bi bila predvidoma zaključena do konca leta.
Zaplet prihaja le nekaj tednov po Googlovi napovedi najmanj 13 milijard evrov vrednih naložb v finsko digitalno in energetsko infrastrukturo v letih 2027 in 2028. Gre za največjo posamezno Googlovo investicijo v Evropi, ki vključuje podatkovne centre in spremljajočo infrastrukturo v krajih Hamina, Kajaani, Muhos in Vaala.
Nova zmogljivost naj bi podpirala storitve, kot so Gemini, Google Search in Maps, ter povečala računske kapacitete za umetno inteligenco. Prav nagla rast potreb po računski moči pa v Evropi odpira vse več vprašanj o porabi elektrike in vode, posegih v prostor ter o tem, ali okoljski postopki lahko sledijo hitrosti tehnoloških naložb.
