Po poletnem cvetenju na gladiole pogosto skoraj pozabimo, oktobra pa nas njihovi rumeneči listi opozorijo na pomembno opravilo. Večina velikocvetnih vrtnih gladiol pri nas ni dovolj odporna, da bi njihove gomolje brez tveganja pustili v mrzli in mokri zemlji čez zimo, zato jih je varneje izkopati, dobro posušiti in shraniti v prostor, kjer ne zmrzuje. Pri tem jih nikar ne pospravite v škatlo še mokrih in blatnih – prav to je eden najhitrejših načinov, da pozimi začnejo gniti.
Ključni poudarki:
- Gladiole izkopljite jeseni, ko listi začnejo rumeneti oziroma pred močnejšo zmrzaljo.
- Gomolje pred shranjevanjem nekaj tednov dobro osušite v zračnem prostoru.
- Čez zimo jih hranite suhe, hladne in brez zmrzali ter občasno odstranite mehke ali gnile primerke.
Kdaj je pravi čas za izkop gladiol?
Pri gladiolah ni treba čakati, da prvi močan mraz popolnoma uniči nadzemni del. Po cvetenju pustimo liste čim dlje pri miru, saj prek njih rastlina še ustvarja zaloge za nov gomolj, ki bo cvetel prihodnje leto.
Po približno šestih tednih od cvetenja oziroma ko se listi jeseni začnejo starati in rumeneti, je čas za izkop. Pri občutljivejših sortah je smiselno delo opraviti še pred močnejšo zmrzaljo. Strokovna priporočila svetujejo, da poletno cvetoče gladiole, ki potrebujejo prezimovanje brez zmrzali, jeseni dvignemo iz zemlje in jih čez zimo hranimo na suhem.
V Sloveniji to opravilo pogosto pride na vrsto prav oktobra. Na hladnejših legah nekoliko prej, na Primorskem in drugih milih območjih pa lahko rastline ostanejo zelene dlje.
Ni se torej treba ravnati samo po datumu. Pomembnejši so stanje listov, vremenska napoved in predvsem to, kako mokra so tla.
Z vilami kopljite nekoliko stran od rastline
Gladiola ima pod zemljo čvrst, nekoliko sploščen gomolj. Če lopato zapičimo tik ob steblu, ga lahko hitro prerežemo.
Z vrtnimi vilami zato začnite nekaj centimetrov stran in zemljo previdno privzdignite. Primite rastlino za spodnji del stebla ter skupaj z gomoljem odstranite grudo zemlje. Če je zemlja zelo mokra, je bolje počakati na nekaj bolj suhih dni, kadar vreme to dopušča.
Nato nadzemni del odrežite nekaj centimetrov nad gomoljem. Zemlje z njega ni treba agresivno prati pod tekočo vodo – večino rahle zemlje samo otresite, preostanek pa boste lažje odstranili, ko se gomolj posuši. RHS po izkopu priporoča sušenje v toplem, dobro zračnem prostoru nekaj tednov.
Pri izkopu boste pogosto opazili tudi množico majhnih gomoljčkov okoli večjega gomolja. To niso odpadki, ampak mladi razmnoževalni organi, iz katerih lahko vzgojite nove rastline.
Pod novim gomoljem boste našli starega – tega ne shranjujte
Pri čiščenju gladiol nas lahko preseneti, da je pod velikim čvrstim gomoljem še en sploščen, temnejši in pogosto nekoliko naguban del.
Gladiola namreč vsako sezono nad starim gomoljem oblikuje novega. Čvrst nov gomolj shranimo, starega iztrošenega pod njim pa po sušenju odstranimo. Ko se gomolji nekaj tednov sušijo, lahko stari del običajno brez večjih težav odlomimo oziroma odvijemo.
Hkrati odstranite ostanke korenin in suhe zemlje ter vsak gomolj posebej preglejte.
Za shranjevanje izberite samo primerke, ki so:
- čvrsti in polni,
- brez mehkih ali mokrih mest,
- brez izrazite plesni,
- brez globokih poškodb,
- brez nenavadnega razbarvanja ali znakov gnitja.
Majhna površinska poškodba še ni nujno usodna, vendar je izrazito mehak, smrdeč ali gnijoč gomolj bolje zavreči, kot ga shraniti skupaj z zdravimi.
Največja napaka: iz zemlje naravnost v zaprto škatlo
Sveže izkopani gomolji vsebujejo veliko vlage, na njih je mokra zemlja, ostanki korenin in pogosto še sveže odrezano steblo. Če jih v takem stanju zložimo v plastično škatlo in zapremo, ustvarimo odlične razmere za gnitje in plesen.
Najprej jih razporedite v enem sloju na časopis, mrežasto polico, zabojček ali drugo zračno podlago. Postavite jih v suh in dobro zračen prostor, zaščiten pred zmrzaljo in dežjem.
Sušenje naj traja nekaj tednov, ne samo eno popoldne. Šele ko je zunanji ovoj suh in papirnat, preostala zemlja odpade ter je mogoče odstraniti stari spodnji gomolj, so pripravljeni na zimsko shranjevanje.
Če imate več različnih sort, jih označite že ob izkopu. Spomladi so rjavi gomolji različnih rdečih, belih in rožnatih gladiol na pogled skoraj enaki.
Kako jih shraniti do pomladi?
Glavni cilj je preprost: gomolji morajo ostati hladni, suhi, zračni in zaščiteni pred zmrzaljo.
Primerni so na primer suha klet, hladna garaža ali drug neogrevan prostor, kjer temperatura ostaja nad lediščem. V zelo topli kurilnici ali ogrevani sobi se lahko preveč izsušijo oziroma začnejo prezgodaj odganjati.
Shranjujete jih lahko:
- v plitvih lesenih ali kartonskih zabojčkih,
- v papirnatih vrečkah,
- v mrežastih vrečah,
- na zračni polici v enem ali nekaj rahlih slojih.
Ne zapirajte jih v neprodušno plastično vrečko. Če je v materialu še nekaj preostale vlage, nima kam izhlapeti.
RHS priporoča shranjevanje nepoškodovanih gomoljev v pladnjih oziroma zabojčkih v hladnem prostoru brez zmrzali ter občasno pregledovanje čez zimo.
Enkrat na mesec poglejte v zaboj
Po tem, ko gladiole pospravimo, jih ni dobro popolnoma pozabiti do aprila. Že en okužen ali moker gomolj lahko v zaprtem kupu začne gniti in povzroči težave tudi sosednjim.
Pozimi zato nekajkrat preglejte zalogo. Če je kateri postal mehak, se je na njem pojavila plesen ali ima neprijeten vonj, ga odstranite.
Pozorni bodite tudi na nenavadne hrapave sivorjave poškodbe. Gladiole lahko napada gladiolin trips, drobna žuželka, ki lahko prezimi kar na shranjenih gomoljih. Na rastlinah poleti povzroča svetle lise, poškodovane cvetove in popke, ki se slabo odpirajo, na gomoljih pa se lahko pojavijo hrapave rjavkaste površine.
Če ste imeli poleti močan napad tripsov, je še pomembneje, da ostanke nadzemnega dela odstranite in gomolje pred shranjevanjem natančno pregledate. Tripsi se lahko pri temperaturah nad približno 10 °C na shranjenem materialu celo še naprej razmnožujejo.
Kaj narediti z majhnimi gomoljčki?
Ob glavnem gomolju boste pogosto našli desetine majhnih gomoljčkov, nekateri veliki komaj kot grah. Če želite svojo zbirko gladiol povečati, jih lahko shranite skupaj z večjimi.
Spomladi jih posadite posebej v manj opazen del grede in jih gojite predvsem zaradi razvoja novega večjega gomolja. Do polne velikosti in cvetenja lahko potrebujejo več sezon.
Če prostora nimate ali novih gladiol ne potrebujete, seveda ni treba shraniti vsakega.
Pri zanimivih ali težje dostopnih sortah pa je to zelo preprost način, kako brez nakupa novih rastlin postopoma ustvariti večjo skupino.
Ali lahko gladiole preprosto pustimo v zemlji?
V zelo milih območjih in v izrazito dobro odcedni zemlji nekaterim gladiolam uspe prezimiti tudi na prostem. Zimska zastirka lahko dodatno zaščiti tla. Toda pri običajnih velikocvetnih vrtnih gladiolah je takšno prezimovanje precej odvisno od sorte, zime in predvsem vlage.
Mokra težka zemlja je lahko celo večja težava kot kratkotrajni mraz. Gomolj, ki mesece stoji v hladni in razmočeni zemlji, hitro začne propadati.
Če imate zelo odcedno gredo ob južni steni in želite eksperimentirati, lahko nekaj manj pomembnih gomoljev pustite v zemlji ter jih prekrijete s suho zastirko. Dragocene sorte pa je varneje izkopati.
Pri abesinski gladioli (Gladiolus murielae), priljubljeni zaradi belih dišečih cvetov poznega poletja, se prav tako priporoča jesenski izkop in suho prezimovanje brez zmrzali.
Spomladi jih ne prebudite prehitro
Gladiole sodijo med poleti cvetoče rastline, zato jih jeseni ne sadimo ponovno tako kot tulipane in narcise. Njihov čas pride šele prihodnjo pomlad.
Čez zimo naj gomolji mirujejo. Ko se zemlja spomladi ogreje in nevarnost večjega mraza mine, jih ponovno posadimo na sončno in dobro odcedno mesto.
Pred sajenjem še enkrat izločite vse mehke ali poškodovane primerke. Zdrav gomolj mora biti čvrst in imeti jasno viden rastni vršiček.
Če boste oktobra naredili najpomembnejši del pravilno – jih pravočasno izkopali in predvsem dobro posušili, preden jih pospravite – je njihovo prezimovanje pravzaprav zelo preprosto. Nekaj minut dela jeseni lahko pomeni, da boste iz istih gladiol naslednje poletje ponovno dobili cele vrste visokih cvetnih klasov.
