Čokolada iz laboratorija je postala tema odmevnega posnetka na Facebooku, ki gledalce poziva, naj se izogibajo več znanim znamkam. Toda javno objavljeni podatki potrjujejo predvsem naložbe v razvoj in izdelavo poskusnih tablic. Ne potrjujejo splošne trditve, da navedene znamke že uporabljajo kakav, pridobljen iz celičnih kultur v izdelkih, ki jih kupujemo v trgovinah.
Ključni poudarki:
- Kakav iz celičnih kultur že razvijajo, vendar razvoj tehnologije in poskusne čokoladne tablice še ne dokazujejo njene uporabe v trgovinskih izdelkih.
- Mondelēz je vlagatelj v Celleste Bio, Lindt pa v Food Brewer; obe manjši podjetji razvijata kakav iz rastlinskih celičnih kultur.
- Za kupce v Sloveniji so pomembni konkretna sestava izdelka, njegov izvor in evropska pravila, ki urejajo odobritev ter označevanje novih živil.
Kaj trdi posnetek o priljubljenih čokoladah?
Avtor Julian Youhana v približno 28 sekund dolgem videu na družbenem omrežju Facebook našteje znane znamke čokoladnih izdelkov. Trdi, da vse začenjajo uporabljati laboratorijsko gojeno čokolado in da v biotehnološka podjetja, ki razvijajo takšne sestavine, vlagajo milijarde dolarjev.
Nato na kratko opiše razmnoževanje kakavovih celic v bioreaktorjih ter gledalcem svetuje, naj na embalaži iščejo angleške izraze za celično gojen kakav. Posnetek resničen tehnološki razvoj poveže s splošnim pozivom k izogibanju izdelkom, vendar za uporabo takšnih sestavin pri vseh naštetih znamkah ne predloži preverljivih dokazov.
Čokolada iz laboratorija: kaj je dejansko potrjeno?
Ena od potrjenih povezav vodi do družbe Mondelēz International, lastnice znamke Cadbury. Njena naložbena veja SnackFutures Ventures med podjetji v svojem portfelju navaja Celleste Bio, ki razvija kakavove sestavine s pomočjo rastlinskih celičnih kultur.
Še konkretnejše je sporočilo skupine Trendlines, vlagatelja v Celleste Bio, z dne 21. aprila 2026. Po njem je Mondelēz s kakavovim maslom tega podjetja izdelal približno ducat poskusnih čokoladnih tablic. Sporočilo pripravljenost sestavine za trg predvideva za leto 2027, kar je razvojni cilj in ne potrdilo o začetku prodaje.
Potrjena je tudi naložba družbe Lindt & Sprüngli v švicarski Food Brewer. To podjetje je februarja 2025 javno objavilo, da sta Lindt in Sparkalis postala strateška vlagatelja in sodelujoča partnerja. Na svoji spletni strani za celično gojen kakavov prah ponuja možnost naročila vzorca.
To so konkretni primeri razvoja novih sestavin. Iz njih pa ni mogoče sklepati, da je proizvajalec že spremenil recepturo vseh svojih čokolad ali da enako počnejo vse druge znamke.
Kako nastane kakav iz celičnih kultur?
Pri tej tehnologiji izhajajo iz rastlinskih celic kakavovca. Izbrane celice razmnožujejo v nadzorovanem okolju s hranili, nato pa pridobljeni material predelajo v kakavove sestavine. Celleste Bio med koraki opisuje vzpostavitev celične kulture, gojenje in zbiranje celic ter pridobivanje kakavovega masla in prahu.
Pri Food Brewerju postopek za kakavov prah vključuje tudi sušenje in praženje pridelanega materiala. Namen je pridobiti surovino za nadaljnjo živilsko predelavo.
Izraz »laboratorijska čokolada« je zato precej poenostavljen. V opisanem poskusnem projektu je šlo za uporabo kakavovega masla iz celičnih kultur pri izdelavi čokolade.
Čokoladni okus brez pravega kakava je drugačen izdelek
Ob celično gojenem kakavu nastajajo tudi izdelki s čokoladi podobnim okusom, ki pravega kakava sploh ne vsebujejo. Gre za mešanico sestavin in spojin, s katerimi se poskušajo čim bolj približati okusu kakava, ki pa so mnogo cenejše kot pravi kakav. Ti dve razvojni poti se v razpravah pogosto znajdeta pod isto oznako, čeprav temeljita na različnih surovinah.
Dober primer ponuja prav Food Brewer. Za svoje izdelke Yodel Bites opisuje uporabo rastlinskih sestavin, predvsem rumenega graha, ter postopke fermentacije, praženja in nadaljnje predelave. Takšna alternativa brez kakava ni isto kot sestavina, pridobljena z gojenjem kakavovih celic.
Kaj to pomeni za kupce v Sloveniji?
Za evropski trg velja ureditev novih živil. Nova sestavina iz celičnih kultur, ki spada v ta okvir, pred začetkom trženja potrebuje odobritev. Postopek vključuje presojo varnosti, odobritev pa določa tudi dovoljene načine uporabe, specifikacije in morebitne posebne zahteve za označevanje.
Angleški izrazi, ki jih našteva video, zato niso univerzalen kazalec, po katerem bi morali biti označeni vsi prihodnji izdelki v Sloveniji. Pomembna bodo pravila za konkretno odobreno sestavino in podatki na izdelku za naš trg.
