Na septembrskem paradižniku dozori najlepši plod sezone, zato ga prerežete in iz njega poberete semena. Toda kako shraniti semena vrtnin, da bodo prihodnjo pomlad res uporabna? Uspeh ni odvisen samo od sušenja in shranjevanja: najprej morate izbrati primerno rastlino, dovolj zrel plod in pravilen postopek za posamezno vrtnino.
Ključni poudarki:
- Kako shraniti semena vrtnin se začne z zdravo sortno rastlino, ne s plodom križanca F1.
- Paradižnik in kumare potrebujejo kratko fermentacijo; papriko, fižol, grah in solato pred shranjevanjem temeljito posušite.
- Papirnate vrečke postavite v nepredušen kozarec, označite sorto in letnico ter hranite v hladnem, temnem in suhem prostoru.
Pred izbiro ploda poiščite oznako F1
Če imate še originalno semensko vrečko, jo preglejte pred pobiranjem semen. Oznaka F1 pomeni, da je rastlina prva generacija načrtnega križanja dveh starševskih linij. Njena semena lahko kalijo, vendar potomci navadno niso več enaki letošnji rastlini: razlikujejo se lahko po velikosti, okusu, barvi, času zorenja in odpornosti.
Za zanesljivejše domače razmnoževanje izberite ustaljene, prosto oprašene, domače ali stare sorte. Shranite tudi originalno vrečko, saj ime sorte čez nekaj mesecev hitro uide iz spomina.
Semena pobirajte samo z zdravih rastlin brez sumljivih peg, mozaikov, gnilobe ali izrazito deformiranih plodov. Največji paradižnik ni nujno najboljša izbira. Pomembneje je, da je rastlina dobro rodila in da plod po obliki, barvi ter okusu ustreza značilnostim sorte.
Če je mogoče, semena iste sorte zberite z več zdravih rastlin. Tako ne ohranjate samo lastnosti enega naključnega primerka.
Kako shraniti semena vrtnin s suhimi plodovi?
Fižol, grah in solata dozorijo drugače kot paradižnik. Pri njih semena ne poberemo ob običajnem času za uživanje, temveč rastlini dovolimo, da zaključi svoj razvoj.
Fižol in grah: Na treh do petih zdravih rastlinah pustite nekaj lepo razvitih strokov. Ne pobirajte jih za kuhanje, ampak počakajte, da porumenijo oziroma porjavijo, postanejo papirnati in začnejo rahlo rožljati.
Ob suhem vremenu se lahko stroki do konca posušijo na rastlini. Če je napovedan daljši dež, jih poberite, ko so že zreli in večinoma rjavi, nato jih v enem sloju razporedite na pladenj. V suhem, zračnem prostoru naj se sušijo še od 7 do 14 dni.
Stroke odprite šele, ko so krhki. Zavrzite nagubana, razbarvana, plesniva ali preluknjana zrna. Zdravega suhega fižola ne morete več zlahka udrti z nohtom.
Solata: Za seme pustite eno ali več značilnih zdravih rastlin. Iz sredine bodo pognala visoka cvetna stebla, semena pa ne bodo dozorela vsa hkrati. Pobirajte jih, ko se na glavicah pojavijo svetli puhasti čopki in začnejo stebla rjaveti.
Na suh dan odrežite zrele vršičke v papirnato vrečko. Vrečko pustite odprto v suhem prostoru od 7 do 10 dni, nato glavice med prsti previdno zdrobite. S pomočjo kuhinjskega cedila ločite večje rastlinske ostanke, drobno seme pa še nekaj dni sušite v tankem sloju.
Paradižnik potrebuje kozarec in dva do tri dni
Paradižnikovo seme obdaja zdrizasta ovojnica. Če ga samo iztisnete in posušite, se lahko zlepi v trdo kepo. Kratka fermentacija semen razgradi zdriz ter omogoči lažje čiščenje semen.
Potrebujete zrel, zdrav paradižnik, čist kozarec s prostornino od 200 do 300 mililitrov, žličko, fino cedilo in gladek keramični krožnik.
- Paradižnik prerežite in v kozarec iztisnite od 30 do 60 mililitrov semenske pulpe. Če je mase zelo malo in je skoraj suha, dodajte največ 15 mililitrov vode.
- Kozarec pokrijte s kosom zračne tkanine ali papirnato brisačo in pritrdite z elastiko. Ne zaprite ga nepredušno.
- Pustite ga od dva do tri dni pri sobni temperaturi, približno 20–25 °C. Enkrat dnevno vsebino premešajte. Predolga fermentacija lahko zmanjša kalivost.
- Dolijte približno 150 mililitrov vode, premešajte in počakajte nekaj sekund. Odlijte plavajočo pulpo, semena z dna pa prestrezite v fino cedilo.
- Semena sperite, razporedite v enem sloju po gladkem krožniku in jih označite. V zračni senci naj se sušijo od 7 do 14 dni. Vsak dan jih ločite s prstom ali čisto žličko.
Popolnoma suha semena se med seboj ne lepijo in se zlahka premikajo po krožniku. Ne sušite jih na radiatorju, v pečici ali na močnem neposrednem soncu.
Paprika mora najprej doseči končno barvo
Semena iz zelene, še nezrele paprike so lahko slabo razvita. Plod pustite na rastlini, dokler ne doseže barve, značilne za zrelo sorto – rdeče, oranžne, rumene ali druge končne barve.
Iz zdravega ploda odstranite semensko ploščo in z nje postrgajte polna svetla semena. Razporedite jih v enem sloju po krožniku ter sušite od 7 do 10 dni v zračnem prostoru. Pranje običajno ni potrebno.
Pri pekočih paprikah uporabite rokavice in se med delom ne dotikajte obraza. Paprike se lahko oprašijo s pelodom bližnje združljive sorte, zato seme iz vrta z več sortami ni vedno povsem sortno čisto. Za običajen domači poskus ga lahko shranite, vendar prihodnje rastline morda ne bodo enake pričakovanim.
Pri kumarah in bučkah je največja past križanje
Kumara za seme mora dozoreti precej dlje kot kumara za solato. Plod pustite na rastlini, dokler ne postane velik, rumenkast in trd. Nato iz sredine izdolbite semena ter jih fermentirajte in očistite podobno kot paradižnikova.
Bučke in buče se s pomočjo žuželk zlahka križajo z združljivimi sortami iste vrste. To ne spremeni letošnjega ploda, lahko pa močno spremeni pridelek iz shranjenih semen. Ker med seboj niso združljive prav vse buče, samo razdalja ali različen videz plodov nista zanesljivo zagotovilo.
Če ste na majhnem vrtu gojili več bučk in buč ter cvetov niste nadzorovano opraševali, je za začetnika zanesljiveje kupiti novo seme. Enako velja za kumare, če je v bližini cvetelo več sort.
Suho seme zaprite šele po končnem preverjanju
Najpogostejša napaka nastane, ko seme zapremo v kozarec, čeprav je v notranjosti še nekoliko vlažno. V zaprti posodi lahko zato splesni celotna zaloga.
Vsako sorto najprej spravite v ločeno papirnato kuverto. Zapišite vrtnino, sorto, leto pobiranja in po možnosti rastlino oziroma gredo, s katere ste seme vzeli. Kuverte nato postavite v čist nepredušen steklen kozarec. Za kozarec s prostornino približno en liter lahko dodate en nepoškodovan petgramski zavojček silikagela.
Kozarec hranite v temni omari v najhladnejšem suhem prostoru ali v hladilniku pri približno 4–8 °C. Kopalnica, vlažna klet, vrtna lopa in omarica nad štedilnikom niso dobra mesta.
Če seme hranite v hladilniku, zaprt kozarec pred odpiranjem dve do tri ure pustite na sobni temperaturi. Tako se na mrzlih semenih ne bo nabral kondenz.
Pozimi preizkusite deset semen na vlažni papirnati brisači. Če jih vzklije osem, je približna kalivost 80-odstotna. Tak preizkus dokončno pokaže, ali ste septembra shranili novo vrtnarsko sezono – ali le lepo označene prazne obljube.
Preberite tudi:
- Samooskrba s semeni: Kako jih pridelati in shraniti za naslednje leto
- EU spreminja pravila za semena: Priložnost za odporne pridelke ali tveganje za domače sorte?
