Avgusta lahko iz najlepših zrelih plodov shranimo seme za prihodnjo sezono, vendar pri paradižniku ni dovolj, da ga le iztisnemo na papir. Fermentacija semen razgradi spolzko želatinasto ovojnico, olajša čiščenje in ločevanje semen ter lahko zmanjša količino nekaterih povzročiteljev bolezni na njihovi površini. Postopek je preprost, a ga moramo pravočasno ustaviti, preden semena začnejo kaliti.
Ključni poudarki:
- Fermentacija semen je primerna predvsem za paradižnik in kumare, ne pa za fižol, solato, papriko ali grah.
- Paradižnikova semena z njihovo pulpo navadno fermentirajo od 48 do 72 ur, v hladnejšem prostoru pa nekoliko dlje.
- Pri kumarah ne zavrzite vseh plavajočih semen, saj njihova lega v vodi ni zanesljiv preizkus kalivosti.
Kaj fermentacija semen pravzaprav naredi?
Paradižnikova semena obdaja prozoren, spolzek gel. V njem so snovi, ki pomagajo preprečevati prezgodnjo kalitev semena še v mokrem plodu. Če seme skupaj z gelom preprosto posušimo, se lahko sprime v trde skupke, čiščenje je težje, vznik pa manj enakomeren.
Med kratko fermentacijo mikroorganizmi razgradijo želatinasti ovoj in ostanke pulpe. Očiščena semena se nato lažje ločijo, hitreje posušijo in preprosteje posejejo. Fermentacija lahko zmanjša tudi nekatere povzročitelje bolezni, ki so ostali na površini semena, vendar semena ne razkuži popolnoma. Povzročiteljev, ki so že prodrli v njegovo notranjost, postopek ne odstrani.
Metoda je najbolj uporabna za:
- paradižnik,
- kumare,
- nekatere druge plodovke z izrazitim želatinastim ovojem.
Bučna in melonina semena običajno potrebujejo predvsem temeljito spiranje ali kratko namakanje. Paprike, fižola, graha, solate in večine zelišč ne fermentiramo. Njihova semena očistimo oziroma pustimo, da se posušijo na rastlini.
Najprej preverite, ali se seme sploh splača shraniti
Za domače razmnoževanje so najprimernejše odprto oprašene oziroma stabilne sorte. Semena hibridov, ki so na vrečki ali sadiki pogosto označeni z oznako F1, so lahko kaliva, vendar potomci praviloma ne bodo zanesljivo enaki starševski rastlini. Lahko se razlikujejo po okusu, velikosti, odpornosti in količini pridelka.
Izberite popolnoma zdrav, značilen plod z močne rastline. Ne shranjujte semen iz paradižnika z bolezenskimi pegami, gnilobo ali nenavadnimi poškodbami. Fermentacija ni nadomestilo za zdravo izhodiščno rastlino.
Paradižnik je za seme zrel takrat, ko je primeren za uživanje. Lahko ga pustite, da se nekoliko zmehča, vendar ne sme začeti gniti. Pri kumarah velja drugače: plod za seme mora ostati na rastlini precej dlje kot kumara za solato. Običajno postane velik, rumen ali rumenorjav, njegova lupina pa trda.
Pomembna je tudi možnost križanja. Paradižnik se večinoma oprašuje sam, čeprav občasno križanje zaradi žuželk ni izključeno. Kumare se križajo precej lažje. Če je na vrtu hkrati cvetelo več sort kumar iste vrste, potomci morda ne bodo ohranili vseh lastnosti izbranega plodu.
Fermentacija semen paradižnika korak za korakom
Za eno manjšo serijo potrebujete:
- en popolnoma zrel zdrav paradižnik,
- čist kozarec prostornine od 200 do 500 mililitrov,
- čajno žličko,
- kos gaze, kavni filter ali papirnato brisačo,
- elastiko,
- gosto kuhinjsko cedilo,
- trajno oznako za sorto in datum.
1. Iztisnite semena skupaj z gelom
Paradižnik prerežite in semena z želatinastim ovojem iztisnite ali postrgajte v kozarec. Meso lahko uporabite za omako, solato ali juho.
Vode sprva ne dodajajte. Naravni sok običajno vsebuje dovolj vlage za začetek fermentacije. Če je masa tako gosta, da je ne morete premešati, dodajte le eno ali dve žlici vode. Velika količina vode lahko postopek upočasni in poveča nevarnost, da semena ob predolgem namakanju začnejo kaliti.
Na kozarec takoj napišite sorto in datum. Pri več kozarcih je zamenjava presenetljivo pogosta.
2. Kozarca ne zaprite nepredušno
Odprtino prekrijte z gazo, kavnim filtrom ali papirnato brisačo in material pritrdite z elastiko. Tako preprečite dostop mušicam, hkrati pa omogočite izmenjavo zraka.
Kozarca ne zaprite z navojnim pokrovom. Med fermentacijo nastajajo plini, zato nepredušna posoda ni primerna.
Postavite ga na senčno mesto s temperaturo približno od 22 do 27 stopinj Celzija. Ne puščajte ga na sončni okenski polici, kjer lahko temperatura avgusta hitro preseže 30 stopinj.
3. Maso premešajte dvakrat dnevno
Vsebino zjutraj in zvečer premešajte ali zavrtite kozarec. Fermentacija pri običajni poletni sobni temperaturi navadno traja od 48 do 72 ur. V hladnejšem prostoru lahko potrebuje do pet dni, vendar jo je treba redno spremljati.
Na površini se lahko pojavijo:
- drobni mehurčki,
- pena,
- tanek bel ali sivkast sloj,
- kiselkast oziroma izrazit vonj,
- plavajoči ostanki pulpe.
Tanek belkast sloj ni razlog, da bi vsebino takoj zavrgli. Pri pravilno potekajoči fermentaciji je običajen.
Kako veste, da je fermentacija semen končana?
Ne zanašajte se le na uro. Postopek zaključite, ko opazite več naslednjih znakov:
- semena niso več spolzka,
- želatinasta ovojnica je izginila,
- večina paradižnikovih semen se je usedla na dno,
- pulpa in lažji ostanki ostajajo na vrhu,
- na površini se je razvil tanek belkast sloj,
- nastajanje mehurčkov se je umirilo.
Najzanesljivejši domači preizkus je dotik. Iz kozarca vzemite nekaj semen, jih sperite in podrgnite med prsti. Če niso več sluzasta, je čas za čiščenje.
Ne čakajte, da se na semenih pokažejo kalčki. Kalitev pomeni, da je namakanje trajalo predolgo in da se je kakovost semena že lahko zmanjšala.
Pravilno spiranje odloča o končnem rezultatu
V kozarec dolijte najmanj dvakrat toliko vode, kot je fermentirane mase. Premešajte in počakajte, da se težja paradižnikova semena usedejo.
Previdno odlijte zgornjo plast z ostanki pulpe. Postopek ponovite od tri- do šestkrat, dokler voda ne ostane skoraj bistra. Nato semena stresite v gosto cedilo in jih sperite pod tekočo vodo.
Nekaj kakovostnih semen lahko zaradi zračnih mehurčkov sprva plava. Pred odlivanjem zato maso nežno premešajte in počakajte, da se semena ponovno umirijo.
Pri kumarah je potrebna še večja previdnost. Njihova dobra semena lahko plavajo, zato odlivanje plavajočega dela ni zanesljiv način ločevanja. Fermentirano vsebino raje stresite v cedilo in pulpo odstranite s temeljitim spiranjem.
Po fermentaciji mora slediti hitro sušenje
Oprana semena najprej dobro odcedite. Nato jih v enem sloju razporedite na:
- kavni filter,
- gosto mrežico,
- nepremazan papir,
- plitev lesen ali kartonast pladenj.
Na papirnati brisači se drobna paradižnikova semena pogosto močno prilepijo. Če jo vseeno uporabite, jih razporedite zelo narazen.
Semena sušite v senci, na suhem in zračnem mestu. Ne postavljajte jih na radiator, v pečico ali na neposredno sonce. Enkrat dnevno jih premešajte in razdrobite morebitne skupke.
V domačih razmerah sušenje običajno traja od sedem do štirinajst dni. Semena morajo biti pred shranjevanjem povsem suha, saj lahko že majhna količina preostale vlage povzroči plesen in hitro izgubo kalivosti.
Shranjevanje fermentiranih semen brez ponovne vlage
Suha semena spravite v papirnato vrečko ali majhno kuverto. Zapišite:
- vrsto rastline,
- ime sorte,
- leto pobiranja,
- posebnosti izbrane rastline,
- po možnosti število rastlin, s katerih ste vzeli seme.
Papirnate zavitke lahko nato položite v dobro zaprt steklen kozarec. Hranite jih v temnem, suhem in hladnem prostoru. Primeren je tudi hladilnik, vendar le za res dobro posušena semena v nepredušni posodi. Pred odpiranjem naj se zaprta posoda ogreje na sobno temperaturo, da se na hladnih semenih ne začne nabirati kondenz.
Pravilno pripravljeno seme lahko ostane uporabno več let, vendar je za domač vrt najpreprosteje, da del semena uporabite že naslednjo sezono. Pred večjo spomladansko setvijo lahko deset semen položite na vlažen papir in preverite, koliko jih vzklije.
Fermentacija semen torej ni dolgotrajno kisanje, temveč kratek in nadzorovan postopek. Največ uspeha prinesejo zdravi plodovi, redno preverjanje kozarca, pravočasno spiranje in potrpežljivo sušenje. Prav zadnji korak pogosto odloči, ali bo avgustovski pridelek prihodnjo pomlad postal nova generacija močnih sadik.
PRIPOROČENO ZA VAS
