Podobno kot drugih dejavnosti se lahko tudi vrtnarjenja lotimo na različne načine. Nekateri od njih so precej obremenjujoči za okolje. Pri tem imamo v mislih predvsem pogosto uporabo pesticidov in podobnih snovi, ki onesnažujejo prst, vodovje itn., za povrh pa je končni pridelek tako precej manj zdrav. Po drugi strani pa je možno tudi drugačno, sonaravno vrtnarjenje, ki poskrbi za okusen, s hranilnimi snovmi bogat pridelek, hkrati pa za zaščito okolja. Vse to pa lahko pomeni tudi precej nižje stroške. Tudi pri vrtnarjenju je tako smiselno razmišljati o našem ogljičnem odtisu in izbrati metode, ki zagotovijo, da je ta odtis čim manjši …
1. Pri porabi vode za zalivanje rastlin bodite preudarni
Uporaba sodobnih zalivalnih sistemov je zagotovo zelo praktična, a če pri tem uporabljate pitno vodo, vaš vrt ni najbolj trajnosten, hkrati pa je to povezano s precejšnjimi stroški. Tako vam priporočamo, da razmislite o zbiranju deževnice in o podobnih rešitvah, ki vam omogočajo izrabo brezplačnih virov, ki so čim manj obremenjujoči za okolje.
2. Začnite kompostirati
Namesto kupljenih gnojil je precej bolje uporabiti kompost oziroma naravno gnojilo, ki ste ga izdelali s pomočjo komposta. To bo seveda zahtevalo malce več truda, vendar bo vaš vrt tako precej bolj ekološki, obenem pa bo precej manj trpela tudi vaša denarnica. Skrajni čas je torej, da začnete načrtovati kompost. Poleg ostankov hrane in drugih bioloških odpadkov lahko za kompostiranje uporabite tudi različne »vrtne ostanke«, na primer pokošeno travo, odmrle rastline, suho listje itn.
3. Omejite se na lokalne vrste rastlin
Ideja o vrtu, polnem eksotičnih rastlinskih vrst, je sicer lahko zelo mamljiva, a če vas zanima čim bolj trajnostno, sonaravno vrtnarjenje, eksotične vrste niso najboljša izbira. Precej pametneje se je omejiti na tiste rastline, ki že dolgo uspevajo v naših krajih. To namreč pomeni, da so že zelo dobro prilagojene na podnebje, prst in druge dejavnike, hkrati pa so razvile ustrezno zaščito pred različnimi škodljivci. Posledično za vzgojo pridelka ne boste potrebovali ogromne količine gnojil, pesticidov in drugih dodatkov. Ena od prednosti omejitve na lokalne rastlinske vrste je tako tudi to, da bo obdelovanje vrta tako zahtevalo precej manj časa in truda. Najverjetneje pa se bo zmanjšala tudi potreba po zalivanju. Seveda ne bo nič narobe, če se na vašem vrtu znajde tudi kakšna rastlina, ki ni najbolj običajna v našem okolju, vendar pazite, da s tovrstnimi rastlinami ne boste pretiravali.
4. Uporabljajte vrtne zastirke
Uporaba zastirk igra pomembno vlogo pri zaščiti pridelka. Skrb za vrtove, na katerih so uporabljene zastirke, je tako praviloma precej manj naporna. Za zastirko lahko uporabite najrazličnejše materiale – na primer mleto lubje ali veje, slamo, pokošeno travo itn. To bo poskrbelo za številne koristi. Med drugim se s pomočjo zastirk zmanjša nevarnost za bolezni rastlin in za erozijo. Zastirke seveda pomagajo tudi pri upočasnjevanju razraščanja plevela, zelo pomembne pa so tudi za ohranjanje optimalne temperature prsti in za preprečevanje prehitrega izhlapevanja vode. Poraba vode pri zalivanju je lahko tako s pomočjo kakovostne zastirke bistveno manjša.
5. Prihranite semena za naslednjo sezono
Zakaj bi vsako leto kupovali nova semena, če lahko uporabite svoja lastna. Vsekakor je torej priporočljivo, da shranjujete semena. Pri tem je pomembno, da upoštevate napotke za pravilno shranjevanje. To med drugim pomeni, da morate semena shranjevati na temnem, suhem mestu. Ustrezno shranjevanje določenih semen je lahko sicer precej zahtevno. Če nimate veliko izkušenj s tem opravilom, vam svetujemo, da se na začetku omejite na tiste rastline, pri katerih je shranjevanje semen relativno preprosto, na primer na paprike, paradižnike, fižol in grah.