Prijava
Kelp je morsko rastlinje, priljubljeno predvsem v Aziji, še posebej v japonski kuhinji, ki je tako kot kakav bogato z minerali, vključno z bazičnimi, kot sta kalcij in magnezij. Dovolj visoka vsebnost mineralov je povezana z normalizacijo vedenja, premalo mineralov pa lahko povežemo s skoraj vsemi simptomi različnih telesnih bolezni in neobičajnih čustvenih vedenj.
Kelp je predvsem bogat vir kalija, železa, joda, vitamina B6, riboflavina in vlaknin. Je tudi odličen vir vitaminov C, K in folne kisline, poleg tega pa vsebuje tudi glutaminsko kislino, ki krepi okus in mehča hrano z veliko vlakni. Fitokemikalije v kelpu absorbirajo in iz telesa izločajo radioaktivne elemente in škodljive kovine.
Kelp je tudi vir joda
Kelp je tudi eden najbogatejših virov joda, ki pomaga uravnavati delovanje ščitnice ter vpliva na boljšo presnovo in pomaga pri izgubi odvečnih kilogramov. Optimalna dejavnost metabolizma je zelo pomembna za uravnavanje telesne mase.
Jod in drugi minerali v kelpu povečujejo vsebnost mineralov v vseh organih in izboljšujejo njihovo delovanje. Bolj ko so organi učinkoviti pri opravljanju svojih nalog, bolj učinkovito se borijo proti toksinom, prav tako pa bolj učinkovito lahko sodelujejo tudi pri procesih pomlajevanja.
Kelp iz našega telesa prav tako izloča strupene snovi in jih nadomešča s koristnimi. Kelp med drugim vsebuje tudi ksilozo, polisaharid, ki deluje protibakterijsko in protiglivično ter preprečuje raka na prebavilih. Uživanje kelpa naj bi pomagalo pri zaviranju cistične fibroze, sladkorne bolezni, raka in herpesa. Galaktoza, še eden od sladkorjev, ki jih najdemo v kelpu, skrbi za dober spomin, pozitivno vpliva na absorpcijo kalcija, prav tako pa tudi pospešuje celjenje poškodb.
Boljša presnova
Izmed vseh vrst morskega rastlinja je najbogatejši z jodom, ki pomaga pri uravnavanju delovanja ščitnice in posledično vpliva na boljšo presnovo ter hitro izgubo odvečne telesne teže. Jod in drugi minerali v kelpu povečujejo vsebnost mineralov v vseh organih in izboljšujejo njihovo delovanje. Vsi vemo, da bolj ko so organi učinkoviti pri opravljanju svojih nalog, bolj uspešno se lahko borijo proti toksinom in intenzivneje sodelujejo pri procesih pomlajevanja. Nadalje kelp izloča škodljive minerale in jih nadomešča s koristnimi (npr. radioaktivni jod z zdravim jodom). Idealen je tudi kot solatna začimba (namesto soli).
V njem med drugim najdemo polisaharid, imenovan ksiloza, ki deluje protibakterijsko in protiglivično ter preprečuje raka na prebavilih. Še en pomemben sladkor v kelpu se imenuje fruktoza in deluje proti virusom, krepi dolgoročni spomin, preprečuje alergije ter varuje pred boleznimi pljuč. Pomaga tudi pri zaviranju cistične fibroze, diabetesa, raka in herpesa.
Kelp je odličen vir še enega pomembnega sladkorja, imenovanega galaktoza, ki izboljšuje spomin in absorpcijo koristnega kalcija ter pospešuje celjenje poškodb.
Jod in kositer
Jod in kositer sodelujeta pri procesih, ki so ključni za naše zdravje. Tako kot sta kalcij in magnezij povezana pri procesih delovanja nadledvične žleze, jod in kositer vplivata na delovanje ščitnice. Najboljši vir kositra je vrsta kitajskih jagod, ki se imenuje šisandra (Schisandra chinensis).
Motnje v delovanju ščitnice
Ščitnica je majhna žleza v predelu vratu. Leži neposredno pod kožo v predelu adamovega jabolka in meri le nekaj več kot 2,5 cm. Izloča hormone, ki nadzorujejo hitrost presnovnih procesov.
Za proizvodnjo hormonov ščitnica potrebuje jod, ki ga najdemo tudi v kelpu, spreminja pa ga v hormone. Ko le-ti opravijo svoje delo, se nekaj joda iz njih vrne v ščitnico, kjer se določen del porazgubi, preostanek pa se reciklira. Iz njega torej nastanejo novi hormoni.
Ščitnica tako spodbuja proizvodnjo energije v celičnih mitohondrijih in s tem vpliva na prav vse telesne funkcije – na zdravje živcev, tvorbo kostne mase, razmnoževalne funkcije, vsebnost mineralov v krvi, laseh, nohtih in zobeh ter na govor in duševne oziroma miselne procese. Vpliva tudi na pretvorbo karotena v vitamin in RNK (ribonukleinska kislina) v beljakovine. Jod je odličen primer minerala v sledeh, ki v primeru nezadostnih količin povzroča nastanek bolezni. Vendar pa je mogoče tovrstne bolezni preprosto pozdraviti z uvajanjem zadostnih količin le-tega v prehrano. Do povečanja ščitnice pride, kadar žleza nima dovolj joda za proizvodnjo hormonov. Takrat se namreč poveča velikost celic, s čimer želi ščitnica »ujeti« več joda. Posledica je povečanje celotne žleze, kar se kaže kot oteklina na vratu. Že manjše pomanjkanje joda lahko povzroči hipertiroidno stanje, ki vpliva na pojav utrujenosti, šibkosti, povečanja telesne teže in hladnega občutka v različnih delih telesa.
Kako motnje v delovanju ščitnice vplivajo na naše zdravje
Kadar nam v telesu primanjkuje joda, to lahko vodi do nastanka številnih bolezni. Večino tovrstnih obolenj je potem mogoče uspešno pozdraviti z uvajanjem zadostnih količin joda v prehrano. Potrebe telesa po jodu navadno dosežemo že s prehrano, torej z uživanjem rib in jodirane kuhinjske soli, v nekaterih primerih pa moramo poseči tudi po katerem od prehranskih dopolnil. Sicer velja, da naj bi se jod organskega izvora, torej tisti, ki ga pridobimo iz rjavih morskih alg kelp, lišajev, morskih rib, v primerjavi z anorganskim jodom (kemično čistim kalijevim jodidom), lažje presnavljal v telesu in zato deloval bolj učinkovito.
Ščitnica se poveča, kadar nima dovolj joda za proizvodnjo hormonov. Takrat se poveča velikost celic, saj želi ščitnica tako ujeti več joda. Tako se poveča celotna žleza, kar lahko vidimo kot oteklino na vratu (tako imenovana golšavost). Že če je pomanjkanje joda v telesu majhno, to povzroči hipotirioidizem, ki se kaže kot utrujenost, šibkost, povečanje telesne mase in občutek hladu v različnih delih telesa.
Uporaba kelpa
S kelp rjavimi algami lahko obogatimo praktično vsako jed. Namesto soli ga lahko uporabimo v kuhinji in z njim začinimo solate, lahko obogatimo juhe, predjedi …
