Odnosi z drugimi so nedvomno zelo pomembni, toda medtem ko se ukvarjamo s partnerskimi, prijateljskimi, družinskimi in drugimi odnosi, pogosto pozabimo, kateri je tisti temeljni odnos, ki si zasluži največ naše pozornosti. V mislih imamo seveda odnos s samim samo. Če so tu prisotne težave, ki so značilne za toksične odnose, se bodo podobni vzorci najverjetneje prenesli tudi v odnose z drugimi osebami. Kako torej ugotoviti, ali ste se zapletli v toksičen odnos s sabo?
Nenehna samokritičnost
Po eni strani je pomembno, da znamo prepoznati – in priznati – svoje napake. Osebe, ki tega ne zmorejo, dojemajo svet zelo črno-belo; ker nikoli ne ozavestijo svojih napak, obstanejo na mestu, saj je ozaveščanje napak osnova za razmislek o možnih izboljšavah. Vendar pa je po drugi strani zelo škodljiva tudi pretirana samokritičnost – posebno če si pogosto očitate tudi malenkosti, na primer to, da ste v družbi rekli nekaj »neprimernega«, čeprav je šlo v resnici za precej nepomemben spodrsljaj, na katerega so drugi pozabili praktično v hipu. Ljudje, ki so pretirano samokritični, se nenehno utapljajo v intenzivnih občutkih sramu in krivde, kar je vse prej kot dobra osnova za pozitiven odnos s sabo. Pomembno je, da se naučite razlikovati med produktivnim razmislekom o napakah, katerega cilj so pozitivne spremembe, in premlevanjem o napakah, ki je samo sebi namen. Pri slednjem gre zgolj za mučenje samega sebe, ki ne koristi nikomur, še najmanj pa vam. Poskušajte popraviti tisto, kar lahko popravite, in sprejeti tisto, na kar ne morete (več) vplivati.
Stalno iskanje odobravanja pri drugih
Tuja perspektiva je lahko zelo koristna, toda če je to, kako dojemate sami sebe, praktično povsem odvisno od tega, kako vas dojemajo drugi, je to še eden od znakov, da odnos, ki ga imate sami s sabo, ni najboljši. Če smo pretirano odvisni od tujega mnenja oziroma če si nenehno prizadevamo za to, da bi si prislužili tuje odobravanje in spoštovanje, lahko pri tem nehote izgubimo sami sebe. Osebe, na katere komplimenti učinkujejo skorajda kot nekakšna droga, se lahko sesujejo že ob najmanjši kritiki. Tako je nujno, da v sebi kultivirate občutek vrednosti, ki ne bo odvisen od zunanje perspektive. Posledično boste precej močnejši in bolje pripravljeni na preizkušnje, ki so v življenju neizogibne.
Toksičen odnos se lahko kaže tudi v obliki nezdravih navad, ki so pogosto povezane s sovraštvom do sebe oziroma s prepričanjem, da si ne zaslužite boljšega. Kot bi imeli »prijatelja«, ki vas (implicitno) spodbuja k popivanju, pogostem uživanju hitre hrane, zanemarjanju gibanja ipd., le da ste ta »prijatelj« v tem primeru vi sami. Spoštljiv odnos do lastnega telesa in zdravja običajno pozitivno vpliva tudi na duševno zdravje oziroma na samozavest.
Samožrtvovanje
Ali potrebe drugih pogosto postavljate pred lastne potrebe? Ali imate občutek, da so vaše želje manj pomembne od želja vaših bližnjih? Ali sebe dojemate kot »pomočnika«, nekoga, čigar smisel je asistenca drugim na poti do njihovih ciljev? Tudi če si tega ne priznate, se zaradi pristajanja na to vlogo v vas najverjetneje kopičijo precej negativni občutki (jeza, zamera, obžalovanje itn.). Osebam, ki so nagnjene k samožrtvovanju, pa začne pogosto nagajati tudi telesno zdravje. O dobrem odnosu s sabo tako priča tudi to, da znate spoštovati lastne želje in potrebe ter poskrbeti za to, da jim bo odmerjen prostor, ki si ga zaslužijo. Če boste popolnoma zanemarili lastne ambicije, se boste prej ali slej zlomili, zato je nujno, da na samožrtvovanje ne gledate kot na nekaj samoumevnega ali celo pozitivnega.