Vse, kar morate vedeti o rastlinskih maslih

Večina je zagotovo že slišala za vsaj kakšno rastlinsko maslo. Morda kakavovo za daljšo poletno porjavelost? Ali karitejevo za nego nosečniškega trebuščka? Ali morda mangovo za nego ustnic? Rastlinska masla nas spremljajo v večini naravnih izdelkov, vseeno pa premalo ljudi pozna razlike med njimi.

Težko posplošimo, kakšno učinkovanje imajo po nanosu na kožo

Zavedati se moramo, da so opisi masel in olj v številnih objavah pogosto marketinško naravnani in večinoma nimajo znanstvene podlage za svoje trditve. Kemijska sestava rastlinskih maščob je sicer dobro raziskana, medtem ko učinkovanje na koži pogosto ni podprto s študijami. Znanstveniki so raziskali določene samostojne spojine, ki olja in masla sestavljajo, zato lahko sklepamo, da imajo nekatera olja (ki te spojine vsebujejo) sorodne učinke, vendar pa težko določimo ali posplošimo, kakšno učinkovanje ima določeno olje ali maslo po nanosu na kožo.

Hkrati pa se je treba zavedati tudi, da ni vse v študijah in dokazih. Naravne sestavine so manj zanimive za raziskovanje kot umetno ustvarjene kemijske spojine, ki jih lahko proizvajalci patentirajo, in zato je neprimerno manj finančnih sredstev usmerjenih v raziskovanje naravnih učinkovin. Kliničnih raziskav, ki bi preverjale posledice kozmetične uporabe olj in masel, je izredno malo. Verjamem, da je prostora za raziskovanje še ogromno in da bomo v prihajajočih desetletjih ugotovili še veliko novega. Ob tem ne smemo pozabiti niti na to, da se rastlinska olja in masla uporabljajo ne samo stoletja, pač pa že tisočletja (uporabljali so jih že stari Egipčani) in skozi ta čas so pokazala določene moči, ki jih znanstvenikom (še) ni uspelo dokazati.

Preden preučimo sestavo in učinkovanje masel, bi poudarila, da v naravni kozmetiki uporabljamo hladno stiskana in nerafinirana olja in masla. V tej obliki bodo sicer pogosto imela specifičen vonj in pripadajočo barvo (včasih tudi zelo intenzivno), vendar pa bodo na ta način obdržala vse učinkovine, ki na našo kožo blagodejno vplivajo. Svetujem, da pri nakupu izberete olja in masla ekološke pridelave in, kadar je to mogoče, sestavine lokalnega porekla.

Sestava rastlinskih masel

Masla so večinoma sestavljena iz trigliceridov in manjšega deleža spremljajočih (t .i. neumiljivih) snovi, ki navadno obsegajo le 1–2 %. Sestava maščobnih kislin je tista, ki določa trdnost določene maščobe in njeno obstojnost. Rastlinska olja so pretežno sestavljena iz nenasičenih maščobnih kislin, zato so po večini v tekočem stanju in slabše obstojna (hitreje se kvarijo ob prisotnosti kisika, visoke temperature in UV-žarkov). Rastlinska masla pa so sestavljena večinoma iz nasičenih maščobnih kislin, ki so odgovorne za (pol)trdnost masel in njihovo stabilnost.

Učinkovanje rastlinskih masel

Masla so odlični emolienti. Emolient je sestavina, ki mehča in gladi kožo. Hkrati pogosto delujejo tudi okluzivno in tako kožo ščitijo pred izgubo vode (vlage). Posredno torej pripomorejo k boljši navlaženosti kože, vseeno pa je pomembno, da razumemo, da kože ne vlažijo. Če želimo koži zagotoviti vlago, moramo namesto olj in masel uporabiti emulzije (kreme, ki poleg oljnega vsebujejo tudi vodni delež).

Kisline, ki najpogosteje sestavljajo masla, in njihovo učinkovanje na kožo:

Kakavovo maslo (Theobroma cacao): dobro obstojno rastlinsko maslo z regenerativnimi učinki

Le kdo ne pozna dišečega kakavovega masla? Uporabno tako v kozmetiki kot tudi v prehrani, še posebej pogosto se uporablja v zdravih sladicah. Če ste izbrali nerafinirano, bo imelo prijeten vonj po kakavu, za še izrazitejši vonj pa lahko uporabite tudi temno kakavovo maso, ki poleg masla vsebuje še (neodstranjen) kakav.

Večji delež kakavovega masla obsegata stearinska in palmitinska kislina, ki dajeta maslu tudi njegovo trdno konsistenco. Dobro tretjino trigliceridov sestavlja tudi enkrat nenasičena oleinska kislina. Je dobro obstojno rastlinsko maslo z regenerativnimi učinki. Ima emolientno delovanje in ščiti kožo pred zunanjimi vplivi. Dobro se obnese pri grobi in suhi koži, saj jo prijetno mehča in jo naredi gladkejšo.

Karitejevo maslo (Butyrospermum parkii): deluje regenerativno in protivnetno

Karitejevo maslo poznajo predvsem tisti, ki iščejo nežne izdelke za občutljivo in vneto kožo. Če ste izbrali nerafinirano, ima specifičen vonj, ki je določenim ljudem lahko tudi moteč. Intenziteta vonja, ki variira od blažjega oreškastega do močnejšega živalskega, je odvisna od podvrste, ki je vezana na njegov izvor: poznamo podvrsti paradoxa (zahodni in osrednji predeli afriške savane)in nilotica (Sudan in Uganda), ki se razlikujeta po vonju, barvi in ceni.

Kar polovico sestave karitejevega masla obsega oleinska kislina. Večino preostalih trigliceridov pa sestavljata stearinska in palmitinska kislina. Zanimiva značilnost karitejevega masla je velik delež preostalih (neumiljivih) snovi, ki dosegajo tudi do več kot 10 % celote. Najpomembnejši med njimi so terpenoidi in fenoli. V primerjavi s kakavovim maslom je karitejevo mehkejše in bolj kremasto. Je odlična izbira pri razdraženi in alergijski koži, deluje regenerativno in protivnetno. Je ena izmed najboljših izbir za suho in poškodovano kožo, hkrati pa na kožo deluje antioksidativno in ščiti pred UV- žarki (vendar vsekakor ne dovolj, da bi pomenilo samostojno zaščito!).

Maslo cupuacu (Theobroma grandiflorum): deluje protivnetno in obnavlja zaščitno funkcijo kože.

Cupuacu (po slovensko kupuasu) je manj poznano amazonsko maslo, ki je k nam prišlo šele pred nekaj leti. Ima prijeten oreškast vonj.

Največji delež v trigliceridih ima oleinska kislina, sledi ji stearinska kislina, v manjšem deležu pa je v maslu prisotna tudi arašidna kislina. Vsebuje ogromno fitosterolov. V primerjavi s kakavovim in karitejevim je maslo cupuacu bolj mazljivo in na koži manj »težko«. Posebnost masla je sposobnost vezave vode (do cca 50 % lastne mase), zaradi česar ima emulgatorske sposobnosti in ga lahko uporabljamo pri izdelavi emulzij z večjim deležem maščobne faze. Cupuacu maslo je odličen emolient in je primerno za suho, grobo in razdraženo kožo. Deluje protivnetno in obnavlja zaščitno funkcijo kože. Izboljšuje prožnost kože, jo mehča in gladi.

Mangovo maslo (Mangifera indica): pospeši celjenje

Večji delež v trigliceridih v približno enakem deležu zasedata oleinska in stearinska kislina, do 7 % pa je lahko neumiljivih snovi z velikim deležem fitosterolov. V primerjavi s karitejevim maslom je nekoliko trdnejše in ima značilen sladko-kiselkast vonj (če je nerafiniran). Mangovo maslo se največ uporablja pri negi nosečniškega trebuščka, v izdelkih za nego ustnic in dekorativni kozmetiki. Dodaja se tudi izdelkom za nego las in čistilnim proizvodom. Je odličen za nego suhe in poškodovane kože, saj deluje emolientno in pospeši celjenje, hkrati pa ščiti kožo pred UV-žarki (vendar vsekakor ne dovolj, da bi pomenilo samostojno zaščito!).

Kokosovo olje (Cocos nucifera): ne obteži kože

Le kdo ne pozna omamno dišečega kokosovega olja? Uporabljamo ga tako za nego kože in las kot tudi v kulinariki. Znano je po tem, da pri visokih temperaturah ne razvije transmaščobnih kislin, veliko se ga uporablja tudi v presnih sladicah.

Gre za eno redkih maščob, ki vsebuje preko 90 % nasičenih maščobnih kislin, ki mu zagotavljajo odlično stabilnost. Od vseh naštetih masel ima najnižje tališče, saj se utekočini že pri sobni temperaturi. Kokosovo olje se v primerjavi z masli v kožo vpija hitreje in je ne »obteži«. Primerno je za suho kožo, saj deluje emolientno, hkrati pa ima protimikrobne učinke. Odlično je tudi za nego las.

Izdelajmo negovalno maslo za zimsko nego kože

Ko izdelujemo formulacije za svoje izdelke, recepture vedno preračunamo na 100 g, saj v tem primeru vsak gram predstavlja enakovreden odstotek in imamo tako boljši pregled nad tem, koliko odstotkov določene sestavine smo uporabili v izdelku.

Pri domačem ustvarjanju izdelkov segrevamo le tiste sestavine, pri katerih je to nujno, vedno poskrbimo za to, da voda v vodni kopeli ne vre in da sestavine segrevamo le toliko, kolikor je zares potrebno (in nič več oz. dlje). Če uporabljamo hladno stiskana in nerafinirana olja in masla, se pri segrevanju izgubljajo oz. uničujejo dragocene sestavine, ki skrbijo za našo kožo.

Božanski čokoladni mousse za telo (100 g)

Mousse je spenjeno maslo. S stepanjem masla dosežemo bolj rahlo penasto strukturo, maslo se hitreje vpije v kožo in jo pušča svilnato mehko. Če ga nanesemo na vlažno kožo (npr. po prhanju), bomo koži zagotovili tudi vlago.

Sestavine:

• 10 g kakavovega masla,
• 5 g kakavove mase,
• 20 g karitejevega masla,
• 15 g masla cupuacu,
• 20 g kokosovega olja,
• 30 g mandljevega olja,
• do 25 kapljic eteričnega olja sladke pomaranče.

Postopek po korakih:

1. Vse potrebne sestavine natehtamo in pripravimo v ločenih čašah.
2. Najprej damo topiti masla z najvišjim tališčem, v našem primeru sta to kakavovo maslo in kakavova masa (tališče pri cca 35 °C).
3. Ko se stopijo, lahko gretje izklopimo in stopljenemu maslu dodamo preostala, v našem primeru karite (tališče pri cca 34 °C) in cupuacu (tališče pri cca 30 °C). Najverjetneje dodatno segrevanje ne bo potrebno, saj se bosta ob mešanju stopila sama od sebe.
4. Ko se vsa masla stopijo in nastane enotna zmes, ji dodamo olja, v našem primeru kokosovo olje (tališče pri 25 °C) in mandljevo olje.
5. Stopljeno zmes premešamo in prelijemo v posodo, primerno za ohlajanje v hladilniku, in jo postavimo v zamrzovalnik za nekaj minut (čas odvisen od količine masla).
6. Ko se zmes začne strjevati (struktura pudinga), dodamo eterično olje in začnemo mešati. Priporočam uporabo metlice za stepanje, saj palični mešalnik ne bo dosegel strukture moussa.
7. Penasto maslo nadevamo v primerno embalažo in shranimo na temno mesto. Ne svetujem shranjevanja v hladilniku, saj bo mousse postal pretrd in bo tako izgubil rahlo strukturo.
8. Uživamo v razvajanju (ne samo svoje kože, ampak tudi nosu, saj maslo čudovito diši po kakavu). Pazite, da ga ne boste pojedli!

Preberite tudi: Obnovitvena nega kože pozimi: Izdelajte si svojo kremo