0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Osebna rastVrtec v domu za starejše: Ko se mladost in starost učita druga...

Vrtec v domu za starejše: Ko se mladost in starost učita druga od druge

MORDA VAS ZANIMA

Zdi se, da otroci in starejši živijo v popolnoma različnih si svetovih. Ne razlikujejo se le njihove dejavnosti, temveč tudi prostori, ki jih dnevno zasedajo. Mladi v stik s starejšimi osebami največkrat vstopajo znotraj družinskega kroga – s starimi starši. Tovrstna druženja spodbujajo tudi vrtci, ki večkrat organizirajo aktivnosti, namenjene medgeneracijskemu povezovanju in učenju. Pa je to dovolj za vseživljenjsko grajenje solidarnosti in vzdrževanje odnosov med starimi in mladimi?

- Oglas -

Družba, v kateri živimo, je sestavljena iz naraščajočega števila starejšega prebivalstva, kar nakazuje, da bo (in je) sodelovanje in povezovanje med generacijami vse pomembnejši del zagotavljanja kakovostnega življenja vsem starostnim skupinam. Najobčutljivejši generaciji sta najmlajša in najstarejša, pri čemer lahko ravno ti dve skupini izjemno konstruktivno pomagata druga drugi: starejši, ki živijo aktivno, nenehno pripomorejo, da mlajši čim bolje prevzemajo družbene odgovornosti, mlajši pa starejšim omilijo občutek osamljenosti. Medgeneracijsko sodelovanje blagodejno vpliva na širšo skupnost, ker ruši stereotipe in negativne predstave o posameznih starostnih skupinah.

Vrtec v domu za ostarele

Preselimo se za trenutek čez Severni Atlantik in pokukajmo v obmorsko mesto Seattle v ameriški zvezni državi Washington. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je administracija enega izmed tamkajšnjih domov za ostarele ugotovila, da skupnosti starostnikov nekaj manjka – veselje, ki ga prinašata otroška radoživost in igrivost. Ekipa je spoznala, da je potreba po zmanjševanju dolgočasja in osamljenosti prebivalcev velika. V prihodnjih letih so ustvarili nekaj enkratnega in drugačnega – program, ki vsakodnevno združuje prebivalce doma in otroke. Poimenovali so ga Medgeneracijski učni center (Intergenerational Learning Center) Providence Mount St. Vincent in mu nadeli vzdevek »The Mount«.Leta 1991 je dom za ostarele odprl vrata dvanajstim otrokom, dve leti pozneje pa je število vpisanih poskočilo na triinpetdeset.

Strokovnjaki na področjih predšolske vzgoje in delovne terapije dnevno izvajajo organizirane, pa tudi popolnoma spontane aktivnosti, ki povezujejo prebivalce doma in predšolske otroke: od plesov in umetniških delavnic do pripovedovanja zgodb in rekreacije. Druženje poteka tako, da vzgojitelji svoje skupine otrok večkrat tedensko odpeljejo v nadstropje, kjer prebivajo starostniki, in jih v njihovi družbi pustijo določen čas. Najmlajše približno dvajset minut, starejše pa do ene ure. Ker sta dom za upokojence in vrtec v isti zgradbi, je veliko priložnosti tudi za nenačrtovana srečevanja.

- Oglas -

Inovativnost programa je v umeščanju vrtca, ki si zgradbo deli z domom za ostarele. Večina poskusov intenzivnejšega medgeneracijskega povezovanja so namreč vrtci, ki so ob domovih in ne v njih. Prebivalci in otroci so torej del iste skupnosti in vsem je omogočeno vsesplošno gibanje po zgradbi (otroke pri tem seveda spremljajo vzgojitelji).

Pa bi bilo kaj takega mogoče ustanoviti tudi v Sloveniji? Za mnenje smo vprašali diplomirano vzgojiteljico predšolskih otrok Petro Krašovic, ki sicer pravi, da je izjemno pomembno, da starejše prebivalstvo čim intenzivneje vključujemo v širšo skupnost: »Ne zdi se mi ravno najboljša pot, da so nastanjeni v domove. Boljše so bivanjske skupnosti, v katerih lahko sobivajo različne generacije glede na interes in ki so med seboj povezane s skupno kuhinjo, v kateri se stanovalci družijo, si pomagajo in se čutijo sprejete ter koristne. Tu mislim tudi na družine z otroki. Hkrati je tak način bivanja tudi bolj trajnostno naravnan,« pove in dodaja, da je trenutna situacija z domovi za starejše v Sloveniji problematična, ker so prezasedeni. V tem smislu bi bila ustanovitev vrtca v večini že obstoječih domov za starejše praktično nemogoča, vendar pa vedno ostajajo druge možnosti za tesnejše povezovanje.

Medgeneracijsko povezovanje

Koristi tovrstnih programov

Intenzivno medgeneracijsko povezovanje koristno vpliva tako na otroke kot tudi na starejše. Otroci pri druženju s starejšimi dobijo neposreden vpogled v proces staranja in ga sprejmejo kot naravni del življenja. Počutijo se nekomu koristni in pomembni, njihovi prijatelji postanejo tudi odrasli, ki niso odgovorni za njihovo vedenje. Predvsem pa tako povezovanje omejuje stereotipne predstave o starosti in staranju. Starejši dobijo priložnost, da postanejo vzorniki in v življenju (ponovno) najdejo smisel. V njih se prebudi občutek čudenja in humorja, spomnijo se na svoje starševstvo. Sodelovanje različnih starostnih skupin krepi vezi v celotni skupnosti in promovira moč prijateljevanja različnih generacij.

Center »The Mount« poudarja pomen druženja med otroki in prebivalci z Alzheimerjevo boleznijo ali demenco, ker je pogovor med njimi kratek in lahkoten. V takih primerih se otroci počutijo še posebej koristne, ker morajo sogovornike večkrat spomniti, kako postoriti popolnoma vsakdanja opravila – npr. kako pripraviti sendvič. Raziskave so pokazale, da medgeneracijsko druženje pozitivno vpliva tudi na zdravje starejšega prebivalstva, med drugim zmanjšuje občutek osamljenosti, znižuje krvni tlak in omejuje možnost pojava bolezni. Japonska študija iz leta 2013 pa je prinesla spoznanje, da druženje med otroki in starejšimi povečuje količino smeha pri starejših.

- Oglas -

Projekt Toy

Globalno gibanje ToyTogether Old and Young (Skupaj stari in mladi) – je bilo sprva zasnovano kot projekt, a se je kasneje razvilo v program. Med letoma 2012 in 2014 je bil, skupaj z Irsko, Italijo, Nizozemsko, Poljsko, Portugalsko in Španijo, vanj vključen tudi slovenski Pedagoški inštitut oziroma raziskovalke Razvojno-raziskovalnega centra pedagoških iniciativ Korak za Korakom.

Projekt je bil namenjen medgeneracijskemu učenju med starejšimi odraslimi (nad 55 let) in mlajšimi otroki (0–8 let) in je potekal v obliki različnih dogodkov, ki so potekali v knjižnicah, umetniških in kulturnih centrih, vrtcih in šolah. Na njih so se starejši in mlajši skupaj učili, se spoznavali in zabavali. Ob koncu projekta je Pedagoški inštitut organiziral srečanje Tkanje preproge generacij, ki so se ga udeležili vzgojitelji, učitelji, vodstveni delavci vrtcev, predstavniki društev upokojencev in medgeneracijskih društev, domov za starejše itd. Namenjeno je bilo pretresanju vprašanj v zvezi s potrebo po medgeneracijskem sodelovanju z vidika sprememb v družbi, predstavljene so bile tudi neposredne prakse intenzivnejšega izvajanja medgeneracijskega sodelovanja.

Program Toy se torej nadaljuje in si prizadeva za razvoj smiselnih odnosov med starejšimi in mladimi. Temelji na dejavnostih, ki so predvsem neformalna družbena srečanja, na katerih lahko otroci in odrasli med seboj enakopravno sodelujejo. Pedagoški inštitut se je leta 2019 ponovno vključil v enega izmed njihovih projektov – Toy for Inclusion –, ki se je končal januarja letos. Glavni cilj je bil boj proti segregaciji otrok in družin iz ranljivih skupin.

Medgeneracijsko povezovanje v slovenskih vrtcih

Večina otrok veliko časa preživi v vzgojno-izobraževalnih ustanovah in pomembno je, da vrtci spodbujajo povezovanje z njihovimi družinami, katerih del so tudi stari starši. Slovenski vrtci pogosto organizirajo aktivnosti, na katere povabijo babice in dedke, da se z otroki igrajo, telovadijo, ustvarjajo ipd. Medgeneracijske dejavnosti pogosto delijo na svojih spletnih straneh.

Tudi sogovornica Petra je z nami delila dejavnosti, ki jih čez leto izvajajo vrtci. S starejšim prebivalstvom sodelujejo na več načinov: z nastopi v domu starejših občanov, v vrtec povabijo upokojenski pevski zbor, da jim prepeva, na skupinski ravni v vrtec vabijo dedke in babice in jim predstavijo vzgojno delo, organizirajo delavnico ali se z njimi odpravijo na sprehod, sladoled itd. Včasih po dogovoru obiščejo starejše občane na domu, jim zapojejo in se družijo.

»V medgeneracijskem povezovanju vidim koristi tako za starejše kot tudi za otroke. Starejšim z druženjem polepšamo in popestrimo dan, čutijo se bolj povezane s skupnostjo, občutijo večjo vključenost. Otroci v nastopih uživajo, radi imajo navdušenje, pozornost in nežnost, ki so je deležni v stiku s starejšimi«.

V okviru Unescove mreže pridruženih šol je v šolskem letu 2019/2020 že osmič zapored potekal projekt Otroštvo podaja roko mladosti, katerega temeljni namen je bil vzpostavljati prijateljske odnose med mladimi in starejšimi. Vanj je bilo vključenih osem šol in pet vrtcev, ki so med šolskim letom izvajali različne oblike medgeneracijskega sodelovanja z namenom razvijanja medsebojne strpnosti, oblikovanja pogleda na smrt, starost, bolezen, invalidnost in žalovanje.

Seattelskemu primeru pa se je v Sloveniji najbolj približal dom starejših občanov Dosor v Radencih, v katerem vsako poletje završi otroški živžav. V domu so se odločili, da razbremenijo zaposlene in organizirajo varstvo njihovih otrok, ki skupaj s prebivalci doma ustvarjajo, kuhajo, si pripovedujejo pravljice. Projekt je nastal pred več kot desetletjem, saj so si prizadevali, da bi postali družinam prijazno podjetje. Ideja je bila izjemno uspešna in so ji sledili še nekateri drugi slovenski domovi. Temelj delovanja vrtcev in šol so štirje Delorsovi stebri izobraževanja za 21. stoletje: Učiti se, da bi vedeli!, Učiti se delati!, Naučiti se živeti skupaj! in Učiti se biti! Slovenski vrtci načelom sledijo tudi s širjenjem zavedanja o pomenu medgeneracijskega povezovanja, kar po besedah sogovornice lahko počno z »vključenostjo staršev v sodelovanje, z objavami o sodelovanju v različnih revijah, časopisih in ne nazadnje tudi s skupnimi nastopi mlajše in starejše generacije na različnih občinskih prireditvah«. Čeprav se nekateri vrtci zelo dobro povezujejo s starejšimi generacijami, pa sodelovanja ni nikoli preveč: »Obiski in sodelovanje otrok in starejših na različnih področjih bi bili lahko stalnica, ki bi bila vključena v letni delovni načrt vrtca,« zaključi sogovornica.

NAJNOVEJŠE