Sonja Mojzer, predavateljica slovenskega in nemškega jezika, radijska voditeljica, pravljičarka in avtorica besedil opogumlja tiste, ki se na svoji poti srečujejo z diagnozo rak. Sama je premagala raka na črevesju in danes dobesedno sije. Pravi, da se počuti fantastično. »Imeti sebe rad, pomeni imeti rad tudi vse okoli sebe, nasmehniti se življenju, pogledati naravo in spoštovati, kar ti ponuja, to je pot do uspeha,« pripoveduje. Pravi, da vsak lahko najde moč v sebi, kot jo je našla sama, le prisluhniti si mora.

Sonja Mojzer

Ga. Sonja, kakšna diagnoza vam je bila postavljena pred dvema letoma?

Najprej želim povedati, da je pripovedovati o sebi najtežje, še posebej, kadar gre za tako občutljivo temo, kot je rak. Ko te osebno doleti takšna diagnoza, je o njej izjemno težko govoriti. A zgodbo želim deliti z željo pomagati tistim, ki se spopadajo z boleznijo rak, da premagajo strah in izberejo življenje.

Bolezen nastaja, se razvija in tako se je pripetilo tudi meni. Leto dni, preden sem prejela diagnozo, sem čutila, da se v mojem telesu nekaj dogaja, toda nekako si nisem znala prisluhniti. Danes to obvladam. Od prejema diagnoze je menda dve leti. Bil je rak na črevesju.

S kakšno težavo ste se pravzaprav odpravili k zdravniku? Kako je potekalo vse skupaj, od prvih zdravstvenih težav do postavitve diagnoze?

Začelo se je z bolečinami v križu. Kljub nenehnemu gibanju me je bolel križ. Pa to še ni bilo vse, bolela me je tudi noga, zato je zdravnica domnevala, da je treba zdraviti pač križne težave. Obraba vretenc in podobne zadeve. Kljub močnim zdravilom je bilo stanje čedalje slabše.

Bolečine so trajale skoraj leto dni. Jezna sem bila na zdravnike, naj me že enkrat pošljejo na podrobne preiskave, saj rentgen na rentgen ni pokazal ničesar več. Ko sem zaradi vročine in bolečinskega napada pristala na urgenci in potem še en teden v bolnišnici, sem imela vrsto preiskav. A bolečine so vztrajale. Ne bi raje omenjala, da mi bolečin niso mogli odpraviti niti z intravenoznim dodajanjem protibolečinske mešanice.

Ob odpustu iz bolnišnice sem imela še vedno bolečine, vendar sem mislila, da tako pač mora biti, saj je bilo po preiskavah vse brez posebnosti.

Kmalu zatem sem odšla na dopust v tujino. Tam sem imela majhno nezgodo s kolesom. Podrl me je namreč voznik avtomobila. Nezgoda je bila sreča v nesreči, kajti če se ne bi pripetila, ne vem, ali bi danes bila še med živimi. Takrat so namreč na preiskavah ugotovili, da imam v črevesju tumor. Nemudoma so ga odstranili, operirali in me zelo hitro obvestili, da gre pri meni za resno zadevo. Rak na črevesju. Zdravniki so mi predstavili celoten postopek zdravljenja in opisali vse posledice, ki me čakajo. Pozitivne in negativne.

Sonja Mojzer

Kakšna je bila vaša reakcija ob diagnozi?

To je bil zame »šok v oklepu«! Konec. Celoten film mojega življenja se mi je prikazal v mislih. Nisem jokala, pomislila sem na svoji hčerki, saj si nisem znala predstavljati, da bi me izgubili. Vem, o čem govorim, saj sem sama izgubila mamo, ko sem maturirala.

Zdravniki so mi takoj določili terapijo – zelo agresivno terapijo, takšno, ki jo poznajo pač le zdravniki! Bilo me je strah – ampak ne umreti, strah me je bilo bolečin, ki bi jih ob terapiji morala prestajati, saj poznam ljudi, ki so prestajali tako obsevanja kot kemoterapijo in so bili kot invalidi. V svoji knjigi omenjam zgodbe ljudi, ki so preboleli raka, in kaj vse so ob tem prestajali. Mislim, da me je v tej moji grozi uslišal univerzum in mi podal roko, ki sem jo tisti trenutek najbolj potrebovala.

Kako je univerzum odgovoril na vaše klice na pomoč?

Srečala sem osebo, ki mi je pomagala. V tistem svojem šoku sem spoznala starejšega moža, ki je na povsem miren način umiril mojo skrb, omilil moj šok in me postavil na trdna tla.

Ob vsem tem doživljanju je bilo najhuje, da sem bila osamljena in sama. Obe hčerki sta bili v tujini, daleč proč, meni pa so mnogi prav takrat pokazali svoj hrbet in se zbali, da še sami ne zbolijo.

Ob meni je bil le ta starejši gospod, ki je tudi sam premagal raka. Pokazal mi je drugo – alternativno možnost ozdravitve . In jaz sem jo sprejela. Takoj, v trenutku! Toda pozor – ljudje smo si različni, ni vsak enak, zato previdno, kdo se za kaj odloči!

Walter je ime možaku, ki mi je pokazal drugo pot do ozdravitve. V meni je prevladal strah. Le komu naj verjamem, sem se spraševala. Kako se bo odzval zdravnik, ko bom povedala, da kemoterapije ne želim sprejeti? Tisoč in sto vprašanj se je vrstilo v meni.

A časa ni bilo in v enem samem dnevu sem sprejela tisto drugo možnost, ki ji pravimo alternativa.

V trenutku sem obrnila svoj način življenja in vse navade na glavo. Z novim dnem sem se odpovedala vsemu tistemu, kar večina še danes misli, da je odlično. Hrana!!!! Vse sem spremenila. Odpovedala sem se vsem sladkarijam, mesu in mesnim izdelkom, vsem izdelkom iz bele moke in najprej očistila svoje telo vseh strupov. Po treh tednih posta sem uživala samo presno hrano, kasneje le malo kuhano in tako sem postala prava veganka.

Veliko sem se gibala na svežem zraku, meditirala in se učila novega načina življenja. Vse to mi je spremenilo pogled na življenje. Vsak dan je bil zame darilo in ne znam opisati sreče ob dnevu, ko sem po treh mesecih dobila odgovor, da sem zdrava.

Sonja Mojzer

Kakšno metodo alternativnega zdravljenja ste izbrali?

Ko sem se odločila, da bom zdravljenje vzela v svoje roke, sem preučila nešteto možnosti, ki jih piše alternativna medicina. Seveda se mi je marsikaj zdelo nelogično in brez smisla, zato sem se posvetovala z mnogimi, ki jim je pot do zdravja uspela. Mnogi so že slišali za Gersonovo metodo zdravih zelenih napitkov – ta je moj vsakdanjik od vsega začetka po postu, ki je trajal tri tedne.

Moje celice so se dobesedno obnovile. In ni več poti nazaj. Nič več se ne bom pustila zaslepiti z nezdravo prehrano in se zapeljati v lenobo brez gibanja.

Gospod Walter je bil seveda moj angel na zemlji. Brez njegove podpore ne bi zmogla. Zato svetujem svojcem bolnika, naj ga nikoli ne zapustijo . Vsi, ki v rokah držijo »diagnozo rak«, potrebujejo ob sebi nekoga, ki ima moč, ki ima pozitivno energijo in ki ne tarna in ne objokuje, da bo kmalu vsega konec.

V svoji podzavesti se bolnik bori iz minute v minuto, opazuje vsako spremembo na sebi in seveda ga je strah. Strah, da bo nekega dne res konec, strah bolečin … kdo ve … Mene je bilo strah bolečin, zato nisem sprejela kemoterapije, saj se že igel za odvzem krvi grozno bojim.

Toda pri takem zdravljenju, ki sem ga sprejela, sta potrebni vztrajnost in disciplina. Ne smeš zaiti na stranpoti, ki te vodijo v tiste stare navade predvsem, kar zadeva hrano. Moraš znati reči NE.

Kako so se na ozdravitev odzvali zdravniki?

Nič posebnega. Nič kaj dosti jih ni zanimalo. Zdravniki me niso spraševali o metodah ali načinu, kako mi je uspelo. Samo izvide so mi sporočili in mi rekli, naj svoje navade nadaljujem še naprej.

Ne bom kritizirala uradne medicine, na vseh področjih obstajajo strokovnjaki, kapo dol … Toda, kot sem že rekla, vsako telo je drugačno.

Mene je moja metoda rešila. Nikomur ne bom ničesar svetovala, to ni moja naloga. Vsak mora prehoditi pot, pa naj bo trnova ali pa ne.

Sonja Mojzer

Kako se danes počutite?

Počutim se fantastično in postala sem mlajša. V vseh pogledih. Danes sem srečna, umirjena, zadovoljna in v vsaki malenkosti najdem nekaj lepega. Ne tarnam in če kdo kaj kritizira, sem tiho, ne komentiram, ne spuščam se v pogovore, saj nima smisla. Svoj um ohranjam za ustvarjanje dobrega. Iz kroga prijateljev sem obdržala le tiste, ki so mi podobni. Drugih se niti ne trudim razumeti, zakaj so takšni, kakršni pač so. Ni vredno.

Kadar zboliš in dobiš diagnozo »rak«, se spremeniš. Spoštuješ življenje in pomembne so ti le zares pomembne stvari. Tiste, ki ti polnijo dan s svežino in modrostjo . Hvaležna sem za vse dobro, ki se mi pripeti, in vem, da sem si vse to, kar sem in imam, priklicala sama. V vsakem človeku je moč, da uredi svoje življenje, le prisluhniti si mora. A to je delo, to je postopek, je učenje. Kaj pa je lepšega, kot večno raziskovanje, saj zato smo vendar na svetu, sicer bi bilo dolgočasno.

Imeti sebe rad, pomeni imeti rad tudi vse okoli sebe, nasmehniti se življenju, pogledati naravo in spoštovati, kar ti ponuja, je pot do uspeha. Najdite moč v sebi, tako kot sem to moč našla tudi jaz! Tega nikoli ne pozabite!

Glede na svojo izkušnjo, kaj menite, kaj je vzrok za nastanek takšne bolezni?

Danes vem, da so bili vzroki stres in žalost, predvsem pa napačna hrana. Zakaj žalost? Bila sem odlična učiteljica, predavateljica, tudi TV in radijska voditeljica, pa pravljičarka in predvsem vedno nasmejana oseba. Moja država, moje mesto, moji ljudje so me uničili, mi vzeli to, kar mi je bilo najljubše. Niso mi dali možnosti delati dalje to, za kar sem rojena, sposobna . Nisem razumela, kako je mogoče, da nekdo, ki niti kvalificiran ni, dobi delo, dobi zaposlitev in možnost, da preživi. V naši družbi moraš biti predrzen in še kaj več. Od tu moja žalost.

Toda – življenje na tej obli je eno in naše je. Tako sem si rekla – moje je in zanj moram poskrbeti samo jaz. Zato sem vajeti vzela v svoje roke, in sicer ne le na pol, v celoti, sicer ne bi bila na koncu zmagovalec jaz. Ni lahko, mnogi so me prepričevali, da delam narobe, toda Walter mi je stal ob strani. Če je pred mnogimi leti premagal raka on, ki je mnogo starejši od mene, ga bom menda tudi jaz, sem si rekla.

Popolna sprememba pri uživanju hrane je bil torej prvi korak do ozdravitve. Zanima me, kaj vse je postalo še del vašega »novega« vsakdana?

Delala sem na sebi, kot še nikoli doslej. Vsak dan, vsako minuto, pozitivne afirmacije. Meditacija. Narava, svež zrak, gibanje. Moja največja spodbuda pa je bila moja vnukinja, kajti rekla sem si, nekdo jo mora učiti slovenskega jezika.

Toda naj se vrnem nazaj – naše telo ima veliko več moči, kot si lahko sami to sploh predstavljamo. Vse zmoremo, če le želimo!

Ne le jaz, mnogi so to že dokazali. Na svoji poti sem srečala mnogo meni podobnih ljudi – zmagali so!

Vedno sem se izogibala besede rak – zame je to pomenilo neki konec. Sedaj te besede tudi ne uporabljam, ne govorim o tem, tudi o tem, kaj vse sem prestala, to obdobje je za menoj, je del življenja. Kdo ve, zakaj sem morala skozi to preizkušnjo.

Kako danes gledate nase in življenje?

Drugačna sem postala – ničesar več me v življenju ni strah, nikogar se ne bojim in veliko mirnejša sem.

Ljudi in okolico sprejemam še vedno z nasmehom, le da se prej umaknem, predvsem tistim, ki tarnajo in kritizirajo. Sprejmi to, kjer živiš, ali pa se umakni in daj drugim priložnost.

Moj dan se vedno začne z nasmehom in lepo mislijo in še vedno dalje ustvarjam: moje pesmi, moje sanje – napisala sem jih že več kot 200, nekatere tudi sama pojem, pišem pravljice in slikam slike, ukvarjam se z vsem, kar nosi lepo napisano besedo, in tokrat lahko rečem, da svoje življenje živim!

Napisali ste knjigo, s katero opogumljate mnoge s podobno izkušnjo. Kaj lepega se bo še rodilo iz te življenjske izkušnje, ki vas je spremenila?

Moje poslanstvo se komaj začenja. Veliko lepega bi še rada pustila za seboj, napisala bi rada še veliko lepih pesmi in knjig, saj vsi vemo, da zapisana beseda ostane, izgovorjena zbledi. Nekoč sem dejala: »Če kaj te zaboli in rani ti srce, takrat se nasmej, okrog se oglej in si otri solze!«  In vedno sem se držala besed svojega očeta, ki je bil moj steber. Rekel je, da je »dobro delati dobro«, ker se ti vrne.

Veliko let sem mislila, da je to laž, da ni res, saj sem vsa leta res delala le »dobro«, pa se mi je komaj po 50. letu začelo obračati na bolje. Le kdo bi vedel, zakaj je tako …

Gersonova metoda zdravljenja

Gersonova terapija

Gersonova terapija spodbuja naš lasten imunski sistem, da pozdravi raka, artritis, srčne bolezni, alergije in še veliko drugih degenerativnih bolezni. Od večine drugih metod zdravljenja se razlikuje po tem, da je Gersonova terapija popolnoma naravna. Dr. med. Max Gerson je bil leta 1920 s svojo prehransko terapijo (Gersonova terapija) daleč pred časom. Takrat ni bilo na voljo nobene utemeljitve v zdravstveni literaturi, da bi pojasnila, kako lahko prehranska terapija učinkuje tako pri kroničnih kot tudi pri nalezljivih bolezni. Vendar so se kmalu začeli pojavljati spodbudni rezultati pri že napredujoči tuberkulozi, pri boleznih srca, migrenah, pri raku … In te rezultate so objavili kot pomemben prispevek k zdravljenju v recenzirani medicinski literaturi. Prvič je bil članek na temo raka omenjen leta 1945.

Gersonova terapija je alternativna, nestrupena, varna in primerna terapija za naravno zdravljenje kroničnih bolezni, vseh novodobnih in degenerativnih zdravstvenih težav, najbolj pa je poznana po uspešnem zdravljenju raka. Gersonova terapija obravnava vzroke bolezni: toksičnost in prehranske pomanjkljivosti. Učinkovito obravnava telo kot celoto in ne kot zdravljenje posameznih simptomov. Temelji na svežih sokovih iz trinajstih komponent, ki zagotavljajo našemu organizmu potrebno količino encimov, mineralov in hranil za razgradnjo obolelega tkiva v telesu.