Pogovori, povezani s cepljenjem – posebno s cepljenjem proti kovidu – lahko hitro privedejo do hudih sporov. Javnost je še vedno močno razdeljena. Na eni strani so tisti, ki verjamejo, da bi moralo biti cepljenje obvezno za vse, na drugi strani pa so goreči nasprotniki cepljenja, ki so prepričani, da so lahko cepiva nevarna, nemalokrat pa tudi, da je v ozadju razvoja cepiv zarota.
Toda kljub navidezno nepomirljivim razlikam je zgodba, ki je pred nedavnim odjeknila v javnosti, šokirala tako nasprotnike kot zagovornike cepljenja. Gre za primer 62-letnega moškega iz Nemčije, ki naj bi se proti kovidu cepil kar 217-krat!
V ozadju ni bila želja po zaslužku, razlogi za cepljenje »zaupne narave«
Znani so primeri ljudi, ki so se – običajno v zameno za plačilo – cepili (še) v imenu nekoga drugega. V praksi je to pomenilo, da so se pretvarjali, da so nekdo drug, posledično pa je oseba, ki se je želela izogniti cepljenju, dobila potrdilo, ki ga je lahko uporabljala za svobodnejše prestopanje državnih ali regijskih meja, ohranitev zaposlitve, vstop v določene ustanove itn. Toda tovrstni »plačanci« so imeli običajno svojo mejo. Praviloma so se ustavili pri nekaj dodatnih odmerkih cepiva. Po drugi strani pa se je Nemec, ki vsaj za zdaj velja za absolutnega rekorderja glede na število prejetih odmerkov cepiva proti kovidu, ustavil šele, ko se je cepil več kot dvestokrat.
Pri tem je posebno nenavadno, da, kot se zdi, v ozadju ni bilo zunanjih motivov. Povod za to, da se moški ni zadovoljil s predpisanim številom odmerkov, ni bil povezan z zaslužkom. Strokovnjaki, ki so se odločili primer podrobneje proučiti, saj jih je zanimalo, kako je tolikšna količina cepiva vplivala na organizem, v poročilu navajajo, da so razlogi, zaradi katerih se je Nemec cepil kar 217-krat, »zaupne narave«.
Primer, ki ga je tožilec opustil, vzbudil pozornost imunologov
Moški, čigar ime ni znano, je 217 odmerkov cepiva proti kovidu prejel v relativno dolgem časovnem obdobju, in sicer v obdobju 29 mesecev. Odgovorni so torej potrebovali precej časa, da so odkrili, da je bilo število priporočenih odmerkov že zdavnaj preseženo. Ko je bilo končno ugotovljeno, da se je moški, ki živi v Magdeburgu, proti kovidu cepil že več kot dvestokrat, je primer pritegnil pozornost magdeburškega tožilca, ki mu je uspelo zbrati dokaze za najmanj 130 prejetih odmerkov cepiva.
Tožilec se je nato po proučitvi vseh dokazov odločil, da ni bilo ustrezne podlage za pripravo obtožnice zaradi poskusa goljufije. Primer je tako opustil, po drugi strani pa so se imunologi odločili, da si zgodba vendarle zasluži več pozornosti. Šlo je namreč za primer »hipercepljenja«, za kakršnega še niso slišali, v čemer so videli odlično priložnost za znanstveno proučitev vplivov na organizem.
Moški je imel srečo, strokovnjaki odsvetujejo posnemanje
Ko so imunologi slišali za primer, so navezali stik s tožilcem, ta pa jih je nato povezal z 62-letnikom, ki je privolil v testiranja. Strokovnjaki so tako proučili vzorce krvi, tudi tiste, ki so bili zbrani v obdobju, ko so potekala cepljenja. Odkrili so, da je imel moški v krvi ogromno količino t. i. efektorskih celic T. Količina teh celic je bila precej večja kot pri tistih, ki so bili proti kovidu cepljeni trikrat. Pri tem je presenetljivo, da, kot se zdi, moški zaradi tega ni utrpel resnejših posledic.
Prav tako se po cepljenjih niso pojavili izrazitejši stranski učinki – in to kljub dejstvu, da je bilo skupno uporabljenih kar osem različnih cepiv. Po drugi strani pa v primerjavi s tistimi, ki so se cepili »samo« trikrat, niso bile zaznane niti bistvene prednosti. Strokovnjaki tako poudarjajo, da nikakor ne priporočajo tovrstnega »hipercepljenja«, saj bi se lahko zgodba razpletla precej slabše, kot se je.