Paradižniki še zorijo, paprika je polna plodov, bazilika pa je po vročem tednu videti skoraj poletno. Nato se dnevna temperatura v nekaj dneh spusti z več kot 30 na komaj nekaj nad 20 stopinj Celzija, pojavita se dež in hladnejši veter. Takšen prehod zahteva pripravo vrta na ohladitev, vendar še ne pomeni, da moramo gredice izprazniti in vse rastline zaviti v kopreno.
Po trenutni napovedi ARSO bosta ponedeljek in torek še sončna ter zelo topla, v sredo in četrtek pa se poveča verjetnost padavin in občutne ohladitve. Največ koristi bo zato prineslo nekaj pravočasnih opravil pred dežjem, ne prezgodnje pospravljanje zdravega vrta.
Ključni poudarki:
- Priprava vrta na ohladitev naj se začne s pobiranjem zrelih in poškodovanih plodov, utrjevanjem opor ter urejanjem odtoka vode.
- Dnevna temperatura okoli 20 stopinj še ni škodljiva, zato zdravih paradižnikov, paprik in jesenskih vrtnin ni treba odstraniti.
- Rastlinjak tudi v hladnejšem vremenu potrebuje zračenje, saj kondenz in dolgotrajno mokri listi povečujejo tveganje za bolezni.
Priprava vrta na ohladitev se začne z lokalno napovedjo
Padec dnevne temperature za deset stopinj je za vrtnarja zelo opazen, vendar rastline bolj neposredno prizadenejo najnižje nočne temperature, veter, količina padavin in trajanje omočenosti listov. Podatek, da bo čez dan le 21 ali 22 stopinj, sam po sebi še ni razlog za zaščito pred mrazom.
Razmere se lahko med slovensko Obalo, Ljubljansko kotlino, hladnimi dolinami in višje ležečimi kraji močno razlikujejo. Pred ukrepanjem zato preverite napoved za najbližji kraj, predvsem nočni minimum. V hladnih kotlinah je lahko jutro občutno hladnejše kot na bližnjem pobočju.
Kopreno je dobro pripraviti, vendar je še ne razgrnite čez ves vrt. Nepotrebno pokrivanje v toplem in vlažnem vremenu zmanjša kroženje zraka, zadržuje vlago ter lahko ustvari ugodne razmere za glivične bolezni.
Pred dežjem poberite zrele in poškodovane plodove
Najprej poberite popolnoma zrele paradižnike, paprike, kumare, bučke in jajčevce. Odstranite tudi počene, obtolčene ali od bolezni načete plodove, saj lahko po večdnevni vlagi hitro začnejo gniti.
Zdravih zelenih paradižnikov zaradi napovedane ohladitve še ni treba množično pobirati. Pri hladnejših nočeh bodo zoreli počasneje, vendar padec dnevnih temperatur na nekaj nad 20 stopinj ni enak prvi slani. Prezgodnje obiranje vseh plodov bi skrajšalo sezono brez jasne koristi.
Drugače ravnajte z baziliko, zlasti če raste v manjšem loncu. Bazilika je občutljiva že na daljša hladna obdobja okoli 10 stopinj, zato posodo pred izrazito hladno nočjo prestavite ob zaščiteno hišno steno ali v svetel notranji prostor. Večje liste lahko pred ohladitvijo porežete, vendar rastline ne obrijte do golih stebel.
Utrdite opore, preden mokre rastline postanejo težje
Visoki paradižniki, fižolovke, paprike, dalije in druge bujno razrasle rastline po dežju nosijo precej večjo težo. Veter lahko zrahljano oporo prevrne ali zlomi steblo prav tam, kjer visi najtežji grozd plodov.
Še v suhem vremenu preverite kole, vrvice in spoje. Rastline privežite z mehkim širokim trakom v obliki ohlapne osmice, da se vez ne zareže v steblo. Pri visokih rastlinah dodajte drugo oporo na privetrni strani, posode pa premaknite z izpostavljenih robov teras.
Ne odstranjujte velike količine zdravega listja samo zato, da bi zmanjšali upor vetra. Agresivno obrezovanje tik pred spremembo vremena ustvari številne rane in rastlini odvzame površino, ki jo še potrebuje za dozorevanje pridelka. Na suh dan odstranite le zlomljene, tal se dotikajoče in očitno obolele liste.
Zalivanje ustavite pravočasno in vodi odprite pot
Če je za sredino tedna napovedan obilnejši dež, avtomatsko namakanje izklopite že prej. Greda, ki je pred padavinami temeljito zalita, se počasneje osuši, korenine pa lahko na težkih tleh predolgo ostanejo brez dovolj zraka.
Očistite odtočne odprtine na posodah in izpraznite podstavke, v katerih zastaja voda. Lonci brez nogic naj ne stojijo neposredno na neprepustni površini; nekoliko jih dvignite, da bo voda lahko odtekala. Preverite tudi žlebove ob rastlinjaku, poti med gredami in najnižje dele vrta.
Razmočene zemlje po dežju ne prekopavajte in po njej ne hodite po nepotrebnem. Mokre grudice se pod težo hitro stisnejo, zlasti na glinenih tleh. Z rahljanjem počakajte, da zemlja ni več lepljiva in se v dlani začne drobiti.
Rastlinjak naj ne postane hladna vlažna komora
Najpogostejša napaka ob prvi ohladitvi je popolno zapiranje rastlinjaka. Topel zrak čez dan vsebuje veliko vlage, ponoči pa se ob hladnejši kritini pojavi kondenz. Kapljice padajo na liste, ki lahko ostanejo mokri do poznega dopoldneva.
Vrata in strešna okna čez dan odprite, če ni močnega vetra ali silovitega dežja. Zjutraj rastlinjak prezračite čim prej, tudi če je zunaj sveže. Ponoči ga lahko zaprete, kadar je napovedana hladna in vetrovna noč, vendar ga naslednje jutro ne pustite zatesnjenega.
Če ste poleti uporabljali senčilno mrežo, je ne odstranjujte pred zadnjima zelo vročima dnevoma. Po prehodu fronte jo lahko zmanjšate ali odstranite postopoma, da rastline ob krajših septembrskih dnevih dobijo več svetlobe.
Hladnejše in vlažno vreme je ugodnejše tudi za širjenje nekaterih bolezni paradižnika. Rastlin ne zalivajte po listih, med mokrimi rastlinami ne trgajte zalistnikov in ne prenašajte okuženih listov z ene grede na drugo. Očitno obolele dele odstranite v suhem vremenskem oknu, škarje pa med rastlinami očistite.
Kopreno pripravite, vendar počakajte na pravi signal
Vrtna koprena lahko v mirni noči rastlinam zagotovi nekaj dodatne zaščite, vendar ni nadomestilo za spremljanje napovedi. Smiselna postane, ko se lokalne nočne temperature približajo območju, nevarnemu za toploljubne rastline, ali ko je napovedana slana.
Koprene ne položite neposredno na visoke paradižnike in paprike, saj mokra tkanina obremeni vrhove ter polomi poganjke. Napnite jo čez loke ali preprosto ogrodje, robove dobro pritrdite, čez dan pa jo ob toplem vremenu umaknite ali odprite.
Zelje, ohrovt, por, blitva, špinača, motovilec, redkev in korenje zaradi prvega hladnejšega tedna praviloma ne potrebujejo paničnega pobiranja. To so vrtnine, ki jim jesensko vreme pogosto ustreza precej bolj kot poletna vročina. Pomembneje je, da ne stojijo v vodi in da imajo mlade setve zaščito pred močnim nalivom.
Česa pred ohladitvijo ne počnite
Rastlin ne poskušajte »okrepiti« z močnim dušičnim gnojilom. Dušik spodbuja mehko novo rast, ki je ob nadaljnjem ohlajanju občutljivejša, hkrati pa ne bo pospešil zorenja obstoječih plodov.
Prav tako še ni čas, da debelo zastrete povsem mokro zemljo okoli toploljubnih rastlin. Zastirka je koristna, vendar lahko debela sveža plast na razmočenih tleh dodatno upočasni sušenje. Najprej počakajte, kako obilne bodo padavine.
Pred spremembo vremena torej uredite tisto, kar lahko veter, dež in vlaga res poslabšajo: zrele plodove, šibke opore, zamašene odtoke ter slabo prezračevanje. Za pravo zaščito pred mrazom bo čas, ko jo bodo upravičile lokalne nočne temperature, ne zgolj občutek, da se poletje končuje.
