Korenje je bilo še pred nekaj dnevi videti zdravo, po obilnem zalivanju ali nevihti pa ga iz zemlje potegnemo z globoko vzdolžno razpoko. Pokanje korenja se avgusta pogosto začne po daljšem vročem in suhem obdobju, ko koren nenadoma dobi veliko vode. Poškodbe ne moremo zaceliti, lahko pa pred naslednjim nalivom pravočasno poberemo zrele korene in zaščitimo preostanek pridelka.
Ključni poudarki:
- Pokanje korenja najpogosteje povzroči dolga suša, ki ji sledita močan naliv ali preobilno zalivanje.
- Zrele korene pred napovedanim dežjem poberite, mlajšim pa ohranjajte enakomerno vlažno zemljo pod rahlo zastirko.
- Razpokan, čvrst koren je navadno uporaben takoj, vendar zaradi odprte rane ni primeren za daljše shranjevanje.
Zakaj se pokanje korenja začne po suši?
Med sušnim obdobjem se rast korena upočasni. Zunanje tkivo postane trše, rastlina pa razpoložljivo vodo porablja previdneje. Ko suhi zemlji sledi obilno zalivanje ali močan naliv, koren v kratkem času sprejme veliko vode.
Notranja tkiva se začnejo hitro širiti, zunanja plast pa nenadni rasti ne more slediti. Posledica je vzdolžna razpoka, ki lahko sega od vrha skoraj do konice korena.
Strokovnjaki za vrtnarstvo pojasnjujejo, da so pokanju bolj izpostavljeni:
- starejši in večji koreni;
- posevki v peščenih tleh, ki se hitro izsušijo;
- korenje po dolgem obdobju brez padavin;
- greda z neenakomernim zalivanjem;
- rastline, ki so predolgo ostale v zemlji;
- nekatere sorte z zelo velikimi oziroma debelimi koreni.
Pokanje je fiziološka poškodba, ne nalezljiva bolezen. Z razpokanega korena se zato ne bo »preneslo« na sosednje rastline. Odprta rana pa omogoči lažji vstop mikroorganizmom iz zemlje, zato lahko poškodovani koren hitreje začne gniti.
Razpoka, razvejan koren ali poškodba korenjeve muhe?
Globoka vzdolžna razpoka ni enaka razvejanemu oziroma večkrakemu korenju. Razlikovanje je pomembno, ker težave preprečujemo na različne načine.
Razpokano korenje
Koren je normalno oblikovan, vendar se je vzdolžno odprl. Robovi razpoke so lahko sprva svetli in čvrsti, pozneje pa potemnijo. Najpogostejši vzrok je nenadno povečanje količine vode.
Glavni koren se razdeli na dva ali več krakov. To običajno povzročijo kamenje, zbita zemlja, svež gnoj, poškodba mlade koreninice ali presajanje sadike.
Korenje z rovi in temnimi sledmi
Ozki vijugasti rovi, rjavkaste poškodbe in grenak okus lahko kažejo na ličinke korenjeve muhe. Takšna poškodba ni posledica zalivanja.
Pokanje korenja boste najlažje potrdili tako, da izkopljete dva ali tri dovolj velika korena z različnih delov grede. Če imajo vsi čisto vzdolžno razpoko, v zemlji pa ni rovov ali mehke gnilobe, je težava verjetno povezana z nihanjem vlage.
Pred napovedanim nalivom preverite največje korene
Razpoke se ne pojavijo nujno na vseh korenih hkrati. Najprej običajno počijo največji in najbolj zreli, saj je njihovo zunanje tkivo manj prilagodljivo.
Z rokami odmaknite nekaj zemlje okoli vrha korena. Korenje je primerno za sprotno obiranje, ko je zgornji del dosegel značilno širino sorte in ima intenzivno barvo.
Če je po daljšem suhem obdobju napovedan močan dež:
- izberite največje korene;
- zemljo ob njih previdno zrahljajte z vilami;
- korenje izvlecite brez sunkovitega vlečenja;
- odstranite listje približno centimeter nad korenom;
- nepoškodovane korene hitro ohladite in shranite;
- počene ali nalomljene porabite najprej.
Vsega korenja ni treba pobrati. Majhni, še razvijajoči se koreni lahko ostanejo v zemlji, če jim do takrat zagotavljate razmeroma enakomerno vlago.
Korenja ne izkopavajte z motiko tik ob vrsti. Rezilo lahko poškoduje korene, takšno mehansko rano pa hitro zamenjamo za naravno pokanje.
Kako preprečiti pokanje korenja med vročino?
Najboljši ukrep ni enkratno obilno zalivanje pred nevihto. Korenje potrebuje enakomerno oskrbo z vodo skozi daljše obdobje.
Vlažnost preverite deset centimetrov globoko
Suha površina še ne pomeni, da je suha celotna koreninska plast. Z ozko lopatko izkopljite majhno luknjo ob robu vrste in preverite zemljo od osem do deset centimetrov globoko.
Če lahko zemljo stisnete v rahlo kepo, ki se ob dotiku zdrobi, je vlage verjetno še dovolj. Če je zemlja prašna, trda ali se ne drži skupaj, je čas za zalivanje.
Preverjajte na več mestih, saj se robovi grede, prostor ob poti in sredina posevka ne sušijo enako hitro.
Zalivajte počasi in dovolj globoko
Kot osnovna tedenska orientacija korenje skupaj z dežjem potrebuje približno 20 do 25 litrov vode na kvadratni meter. Količino je treba prilagoditi vrsti tal, temperaturi in velikosti rastlin.
Na težjih tleh navadno zadostuje eno temeljito zalivanje, na peščenih pa je količino bolje razdeliti na dva dela. Voda mora prodreti vsaj 15 centimetrov globoko.
Pri zalivanju:
- uporabite kapljično ali namakalno cev;
- vodo dodajajte počasi;
- ne poplavljajte povsem izsušene grede;
- po prvem krajšem zalivanju počakajte, da se voda vpije;
- nato po potrebi dodajte še drugi del;
- ne zalivajte vsak dan le po površini.
Če se je zemlja močno izsušila in razpokala, je več manjših počasnih zalivanj varnejših kot ena sama velika količina vode.
Preprosta zastirka zmanjša velika nihanja vlage
Med vrste razporedite od tri do pet centimetrov rahle organske zastirke. Primerne so:
- slama;
- drobno suho listje;
- nekoliko osušena pokošena trava brez semen;
- delno razgrajen kompost;
- nežna mešanica omenjenih materialov.
Sveže pokošene trave ne naložite v debel moker kup. Najprej jo za nekaj ur ali en dan razprostrite, nato pa jo dodajajte v tankih plasteh.
Zastirka upočasni izhlapevanje, ohranja hladnejšo zemljo in zmanjša hitrost, s katero se greda po vročem dnevu povsem izsuši. Ob nalivu ne prepreči vsega vdora vode, pomaga pa ublažiti prehod med suhim in mokrim stanjem.
Zemlje med korenjem ne prekopavajte globoko. Koreninske dlačice ležijo tudi blizu površine, zato jih lahko z motiko poškodujete in rastlini otežite sprejemanje vode.
Pokanje korenja se poveča tudi ob prepoznem obiranju
Starejši in zelo veliki koreni so bolj nagnjeni k razpokam. Če korenje doseže uporabno velikost, ni nujno koristno, da ostane v zemlji še več tednov samo zato, da bi postalo čim večje.
Avgusta ga obirajte postopoma:
- največje korene porabite sproti;
- manjše pustite, da se še odebelijo;
- po vsakem močnejšem nalivu preverite nekaj rastlin;
- poškodovanega korenja ne puščajte v mokri zemlji;
- v zelo težkih tleh bodite še posebej pozorni na zastajanje vode.
Korenje z zrelim vrhom lahko izkopljete kadar koli doseže velikost, primerno za uporabo. S postopnim obiranjem hkrati naredite več prostora preostalim rastlinam.
Ali je razpokano korenje še užitno?
Sveže razpokan koren je praviloma uporaben, če je še čvrst, normalnega vonja in brez sluzastega ali plesnivega tkiva.
Po obiranju:
- koren temeljito operite;
- z majhno krtačko odstranite zemljo iz razpoke;
- odrežite poškodovani oziroma potemneli del;
- korenje olupite;
- uporabite ga še isti ali naslednji dan.
Primerno je za juho, omako, zelenjavni pire, polpete ali sok. Zaradi globoke odprte rane ga ne dodajajte med korenje za večmesečno shranjevanje. Prav tako ga ne vlagajte, če je razpoka umazana, mehka ali je v njej že vidna gniloba.
Koren zavrzite, kadar je:
- mehak ali sluzast;
- neprijetnega vonja;
- v notranjosti rjav ali črn;
- plesniv;
- močno poškodovan zaradi žuželk;
- po razpoki že začel razpadati.
Česa ne naredite po prvem razpokanem korenu?
Korenja ne zalijte še močneje v upanju, da bo razpoka izginila. Poškodovano tkivo se ne bo ponovno zaprlo, dodaten vodni sunek pa lahko razpre še druge korene.
Prav tako ne dodajajte dušikovega gnojila. Močno gnojenje ne odpravi pomanjkanja vode in lahko spodbudi pretirano rast listov oziroma nežnejšega tkiva.
Najbolj praktičen avgustovski načrt je preprost: poberite največje korene, preverjajte vlago pod površino, zalivajte počasi in zemljo prekrijte z rahlo zastirko. Tako naslednji naliv ne bo pomenil tako nenadnega preskoka iz povsem suhe v premočeno gredo.
Preberite tudi:
- Korenjeva muha: Znaki, zaščita in zatiranje
- Setev korenja v škrobnem gelu: Preprosta metoda za boljšo kalitev
PRIPOROČENO ZA VAS
