DomovVrt & VrtnarjenjeGrenke kumare po vročinskem valu

Grenke kumare po vročinskem valu

Prve kumare z iste rastline so bile sočne in blage, naslednji plodovi pa so nenadoma tako grenki, da jih skoraj ni mogoče pojesti. Grenke kumare se avgusta pogosto pojavijo po več zaporednih vročih dneh, suši ali neenakomernem zalivanju. Že dozorelega grenkega plodu praviloma ne moremo popraviti, lahko pa rastlini dovolj hitro pomagamo, da bodo naslednje kumare spet kakovostnejše.

Ključni poudarki:

  • Grenke kumare so pogosto posledica vročine, suše, neenakomernega zalivanja ali predolgega čakanja na obiranje.
  • Zemljo navlažite globoko, prekrijte s petimi centimetri zastirke in rastlino zaščitite pred najmočnejšim popoldanskim soncem.
  • Izrazito grenkih kumar ne vlagajte in ne kuhajte, saj grenkih spojin s predelavo ne odstranimo zanesljivo.

Zakaj se grenke kumare pojavijo prav avgusta?

Kumare vsebujejo naravne grenke spojine, imenovane kukurbitacini. Njihova glavna naloga je zaščita rastline pred živalmi in drugimi škodljivci. Pri sodobnih jedilnih sortah je v plodovih teh snovi običajno zelo malo.

Ko je rastlina dalj časa izpostavljena neugodnim razmeram, se lahko grenak okus pojavi tudi v plodu. Med najpogostejšimi sprožilci so:

  • temperature nad približno 32 stopinj Celzija,
  • presuha zemlja med nastajanjem plodov,
  • izmenjevanje suše in obilnega zalivanja,
  • oslabljene ali poškodovane korenine,
  • pomanjkanje hranil,
  • bolezni in močan napad škodljivcev,
  • predolgo zorenje plodov na rastlini.

Strokovnjaki za vrtnarstvo poudarjajo, da je grenkoba pogosto začasna posledica rastlinskega stresa. Ko se vreme umiri in se vlažnost zemlje izenači, lahko ista rastlina ponovno razvije plodove normalnega okusa.

Grenkoba se pogosto najprej pojavi pri peclju in v lupini, vendar ni vedno enakomerno razporejena. Posamezen konec kumare je lahko komaj užiten, drugi del pa skoraj običajnega okusa. Pri zelo močnem stresu je grenak ves plod.

Rastlina opozori, še preden okusite plod

Kumare imajo razmeroma plitve korenine in veliko listno površino, zato v vročem in vetrovnem vremenu hitro izgubljajo vodo. Rastlina lahko zjutraj deluje zdravo, popoldne pa listi izrazito ovenijo.

Kratkotrajno venenje ob najbolj vročem delu dneva še ni nujno nevarno, če se listi zvečer ponovno postavijo pokonci. Težava nastane, kadar ostanejo povešeni tudi zgodaj zjutraj.

Na povečan stres opozarjajo tudi:

  • suha in razpokana zemlja,
  • plodovi s tankim ali koničastim koncem,
  • ukrivljene in neenakomerno odebeljene kumare,
  • rumenenje starejših listov,
  • počasna rast novih poganjkov,
  • odpadanje cvetov in zelo mladih plodov,
  • hitro rumenenje že razvitih kumar.

Če se pojavi več teh znakov hkrati, ne čakajte na naslednje obiranje. Rastlina potrebuje predvsem enakomerno vlago, ne pa enkratnega poplavljanja grede.

Grenke kumare: rastlini pomagajte v naslednjih 48 urah

1. Poberite vse dovolj velike plodove

Najprej odstranite vse kumare, ki so dosegle običajno velikost za svojo sorto. Poberite tudi rumenkaste, odebeljene in prezrele plodove.

Kumare med glavno sezono pregledujte vsak dan ali vsaj vsak drugi dan. Prezreli plodovi imajo tršo kožico, večja semena in pogosto slabši okus. Hkrati rastlini jemljejo energijo, ki bi jo lahko porabila za nove plodove.

Kumar ne trgajte z vlečenjem. Pecelj prerežite s čistimi škarjami, da ne poškodujete občutljivih poganjkov in korenin.

2. Preverite zemljo pod površino

Pogled na površino grede je lahko zavajajoč. S prstom ali ozko lopatko preverite zemljo približno osem centimetrov globoko.

Če je na tej globini suha in drobljiva, rastlino počasi zalijte. Pri večji gredi je kot osnovno izhodišče primernih približno 25 do 50 litrov vode na kvadratni meter tedensko. Količino razdelite na dve ali tri zalivanja ter jo prilagodite temperaturi, padavinam in vrsti zemlje.

V peščenih tleh zalivajte pogosteje in z manjšo količino. Težja glinena tla zalijte počasneje in redkeje, saj lahko preveč vode izrine zrak iz območja korenin. Strokovna priporočila za kumare navajajo približno 25 do 50 milimetrov vode na teden, pri čemer mora voda prodreti globlje v tla.

Najboljši čas je zgodaj zjutraj. Vodo usmerite na tla, ne po listih. Kapljična cev ali namakalna cev omogočata počasno vpijanje, ne da bi po nepotrebnem omočili listje.

3. Dodajte preprosto hladilno zastirko

Okoli kumar razporedite od pet do osem centimetrov zastirke. Uporabite lahko:


  • slamo,
  • nekoliko osušeno pokošeno travo,
  • zdrobljeno suho listje,
  • delno razgrajen kompost,
  • neobdelane lesne sekance na poteh med rastlinami.

Svežo pokošeno travo najprej za dan razprostrite v tankem sloju, da nekoliko oveni. Nato jo okoli rastline položite v več tankih plasteh. Debel kup sveže trave se lahko segreje, zlepi in začne neprijetno razpadati.

Okoli samega stebla pustite približno pet centimetrov praznega prostora. Tako zmanjšate zadrževanje vlage neposredno ob steblu in nevarnost gnitja.

Zastirka ne more nadomestiti zalivanja, pomaga pa upočasniti izhlapevanje in zmanjšati velika temperaturna nihanja v zgornjem delu zemlje.

4. Naredite zračno popoldansko senco

Če so kumare od poldneva do večera izpostavljene žgočemu soncu, nad njimi postavite preprosto začasno senčilo.


Potrebujete:

  • štiri lesene ali kovinske količke,
  • svetlo senčno mrežo ali redko belo tkanino,
  • vrvico oziroma ščipalke.

Količke postavite tako, da bo tkanina vsaj 30 centimetrov nad najvišjimi listi. Zasenčite predvsem zahodno in jugozahodno stran. Jutranje sonce naj rastlino še vedno doseže.

Tkanine ne položite neposredno na liste in ne zaprite vseh strani. Brez kroženja zraka bi pod pregrinjalom nastal še bolj vroč in vlažen prostor. Prozorna plastika ni primerna, saj deluje kot pokrov rastlinjaka.

Ne odstranjujte zdravih listov nad plodovi

Avgusta se na kumarah pogosto nabere veliko poškodovanih listov, zato jih vrtičkarji začnejo množično odstranjevati. Suhe, bolne in povsem porumenele liste je smiselno izrezati. Zdravi listi pa senčijo plodove, hladijo okolico in rastlini zagotavljajo energijo.

Naenkrat ne odstranite več kot približno petine listne mase. Po močnem obrezovanju se plodovi nenadoma znajdejo na neposrednem soncu, rastlina pa izgubi velik del površine za fotosintezo.

Prav tako je med vročinskim valom ne dognojujte z močnimi odmerki mineralnih gnojil ali koncentriranimi domačimi prevretki. Najprej uredite vlažnost. Gnojilo v presuhi zemlji lahko dodatno obremeni korenine, bujna mehka rast po močnem dušikovem dognojevanju pa porabi še več vode.

Ali lahko grenko kumaro olupimo ali vložimo?

Blaga grenkoba je včasih najizrazitejša pri peclju in tik pod lupino. Lupljenje ter odstranitev nekaj centimetrov pri peclju lahko zato nekoliko izboljšata okus. To pa ni primerna rešitev za plod, ki je izrazito, nenavadno ali pekoče grenak.

Pred pripravo večje količine domačih kumar poskusite majhen surov košček vsakega plodu. Če je okus močno grenak:

  1. košček izpljunite,
  2. kumaro zavrzite,
  3. ne uporabite je za vlaganje, juho ali omako,
  4. preverite še naslednji plod z iste rastline.

Grenke spojine iz družine kukurbitacinov lahko povzročijo prebavne težave, kuhanje pa jih ne uniči zanesljivo. Tveganje pri običajnih kupljenih semenih in sodobnih sortah je majhno, vendar izrazito grenak okus ni nekaj, kar bi morali prekrivati s kisom, sladkorjem ali začimbami.

Če se po zaužitju zelo grenke kumare pojavijo močni krči, bruhanje ali driska, se posvetujte z zdravnikom.

Kdaj bodo naslednji plodovi spet normalnega okusa?

Že razvita grenka kumara med nadaljnjim zorenjem verjetno ne bo postala okusnejša. Rezultat ukrepov ocenjujte na novih plodovih, ki se bodo začeli razvijati po izboljšanju razmer.

V naslednjem tednu:

  • vsak dan preverjajte vlažnost pod zastirko,
  • sproti pobirajte dozorele kumare,
  • odstranite le povsem propadle liste,
  • opazujte nove vršičke in cvetove,
  • pregledujte spodnjo stran listov zaradi pršic in uši.

Če so tudi vsi novi plodovi po ohladitvi vremena izrazito grenki, rastlina morda pripada sorti, ki je bolj nagnjena h grenkobi, ali pa je močno oslabela. Za prihodnjo sezono izberite preverjeno seme sorte, pri kateri je navedena zmanjšana nagnjenost h grenkobi. Semen izrazito grenkih plodov ne shranjujte za nadaljnjo pridelavo.

PRIPOROČENO ZA VAS

Se vam zdijo naši članki zanimivi in koristni? Dodajte Bodi eko kot svoj priljubljen vir novic na Googlu.
Google
Nastavi
Jolanda Kramar
Jolanda Kramar
Jolanda Kramar je novinarka in publicistka z zanimanjem za zdrav življenjski slog, ekologijo ter domače pripravke, s katerimi si lahko olajšamo življenje in podpramo zdravje. Zanimata pa jo tudi astrologija ter lepota.

NAJNOVEJŠE