Pod lesko se konec julija začnejo nabirati še zeleni, na videz nepoškodovani lešniki. Del jih lahko odpade zaradi suše ali slabše oploditve, toda kadar v notranjosti najdete belo ličinko in izjedeno jedro, je zelo verjetno na delu lešnikar. Ko je škodljivec že v plodu, tega lešnika ni več mogoče rešiti, lahko pa preprečite, da bi ličinka prišla v tla in napad ponovila prihodnje leto.
Ključni poudarki:
- Lešnikar odlaga jajčeca v razvijajoče se lešnike, ličinka pa nato poje večji del jedra.
- Majhna okrogla luknja v lupini pomeni, da je ličinka lešnik že zapustila in se umaknila v tla.
- Prezgodaj odpadle lešnike pobirajte sproti in uničite, preden se ličinke iz njih zavrtajo v zemljo.
Kako prepoznamo lešnikarja na leski
Lešnikar (Curculio nucum) je majhen rjavkast hrošč iz skupine rilčkarjev. Njegov najbolj opazen znak je dolg, ukrivljen rilček, ki je pri samicah lahko približno tako dolg kot telo.
Odrasli hrošči se hranijo na brstih, listih in razvijajočih se plodovih. Samica v še dovolj mehko lupino izvrta drobno odprtino in v lešnik odloži jajčece. Iz njega se izleže kremno bela ličinka z rjavkasto glavo, ki se prehranjuje z jedrom. Slovenski strokovni portal za integrirano varstvo rastlin lešnikarja uvršča med najpomembnejše škodljivce leske pri nas.
Napad lahko opazite na več načinov:
- zeleni lešniki začnejo prezgodaj odpadati;
- plod je lažji od zdravega lešnika;
- jedro je mehko, izjedeno ali ga skoraj ni;
- v notranjosti je bela ukrivljena ličinka;
- ob njej so drobni temni iztrebki;
- na lupini se pozneje pojavi majhna, gladka in skoraj popolnoma okrogla odprtina.
Odrasli lešnikar lahko z objedanjem mladih plodov povzroči tudi prazne, zakrnele ali prezgodaj odpadle lešnike. Vendar vsak prazen lešnik še ni dokaz njegove prisotnosti, saj lahko podoben rezultat povzročijo nepopolna oploditev, vremenski stres in drugi škodljivci.
Okrogla luknja razkrije, da je ličinka že odšla
Najbolj prepoznaven znak lešnikarja je približno dva milimetra široka, lepo zaobljena luknja v trdi lupini. Izdela jo odrasla ličinka, ko konča prehranjevanje in zapusti plod. Nato pade na tla in se vanje zavrta, kjer nadaljuje razvoj.
Takšno odprtino lahko ločite od poškodb, ki jih povzročijo glodavci:
- Lešnikar: majhna, gladka in okrogla luknja brez sledov zob.
- Miš ali voluhar: večja nepravilna odprtina z vidnimi sledmi glodanja.
- Veverica: lupina je razklana, odlomljena ali odprta po večjem delu.
- Ptice: poškodba je navadno večja, razcefrana in neenakomerno odkrušena.
Pomembno je tudi, ali je ličinka še v notranjosti. Če v lupini že vidite okroglo izhodno odprtino, je najverjetneje odšla v tla. Tak plod je dokaz napada, z njegovim odstranjevanjem pa tega posameznega škodljivca ne boste več ujeli.
Preprost pregled desetih odpadlih lešnikov
Ob prvem večjem odpadanju naredite hiter pregled. Ne ocenjujte stanja samo po zunanjem videzu, saj je lahko lupina še povsem cela.
Potrebujete:
- 10 prezgodaj odpadlih lešnikov;
- desko ali trdo podlago;
- klešče za oreščke ali manjše kladivo;
- svetlo posodo za pregled vsebine;
- rokavice.
Vsak lešnik previdno odprite in preverite jedro. Iščite ličinko, temne iztrebke, izvrtan prostor ali nenavadno prazno notranjost. Zapišite, koliko od desetih plodov je poškodovanih.
To ni uradni prag za ukrepanje, temveč praktičen domači pregled. Če je napadenih več plodov, lesko v naslednjih tednih preverjajte vsak dan. Lešnikar se lahko na istem območju pojavlja več let zapored, ker velik del razvoja preživi v tleh pod gostiteljsko rastlino.
Kaj storiti, ko lešniki že odpadajo
Najkoristnejši poletni ukrep je dosledno pobiranje odpadlih plodov. Ličinka se lahko v odpadlem lešniku še naprej hrani in ga zapusti šele pozneje. Če plod ostane pod grmom, se lahko zavrta v tla in tam nadaljuje razvoj.
- Zjutraj poberite vse sveže odpadle lešnike.
- Ločite prezgodaj odpadle zelene plodove od zrelega pridelka.
- Nekaj jih odprite in preverite prisotnost ličink.
- Napadene lešnike zdrobite ali jih zaprite v vrečo za mešane odpadke.
- Celih napadenih plodov ne odlagajte na hladen domači kompost.
- Postopek nadaljujte do konca odpadanja in obiranja.
Redno odstranjevanje odpadlih in napadenih oreščkov je eden osnovnih nekemičnih ukrepov, saj zmanjša število ličink, ki jim uspe doseči tla.
Pod lesko odstranite tudi debelo plast starega listja in zapleveljenost, v kateri se odpadli plodovi zlahka skrijejo. Tla naj ne bodo povsem gola, vendar mora biti površina dovolj pregledna, da lahko lešnike sproti poberete.
Biološko zatiranje lešnikarja poteka v tleh
Ko ličinke zapustijo lešnike, postanejo za kratek čas dosegljive v območju tal. Za njihovo zatiranje se uporabljajo entomopatogene ogorčice vrste Heterorhabditis bacteriophora. To so mikroskopski organizmi, ki poiščejo gostiteljske ličinke v vlažni zemlji.
Slovenska tehnološka navodila za biotično varstvo za lešnikarja navajajo odmerek 250.000 ogorčic na kvadratni meter, uporabljen dvakrat v času, ko se ličinke zavrtavajo v tla. Temperatura tal mora biti nad 12 °C.
To ni domači pripravek, ki bi ga izdelali sami. Uporabite lahko le ustrezen proizvod, ki je zakonito na voljo, in natančno sledite njegovi etiketi. Različni proizvodi imajo lahko drugačna navodila glede količine vode, termina, ponovitve in shranjevanja.
Za boljši učinek morajo biti tla:
- pred uporabo enakomerno vlažna;
- brez izsušene, razpokane površine;
- po nanosu ponovno rahlo zalita;
- nekaj časa zaščitena pred izsušitvijo in močnim soncem.
Ogorčic ne nanašajte v vročem opoldanskem soncu. Koristnih organizmov prav tako ne kupujte na zalogo, saj gre za žive organizme z omejenim rokom uporabnosti.
Zakaj škropljenje zdaj ne bo rešilo lešnikov
Ko je ličinka že v jedru, jo lupina ščiti pred kontaktnimi sredstvi. Pozno škropljenje zato ne popravi poškodovanih lešnikov in praviloma ne doseže škodljivca v plodu.
Tudi domača škropiva iz česna, mila, kisa ali sode ne morejo prodreti skozi lupino in uničiti ličinke v jedru. Z njimi lahko po nepotrebnem poškodujete liste ali koristne žuželke.
Morebitno zatiranje odraslih hroščev je treba načrtovati prej, ko so prisotni na grmih in preden večina samic odloži jajčeca. Strokovne raziskave spremljajo odrasle lešnikarje s stresanjem vej nad svetlo ponjavo, predvsem spomladi in zgodaj poleti.
Na domačem vrtu lahko prihodnjo pomlad pod lesko razgrnete belo rjuho in veje nekajkrat nežno stresete. Padle rilčkarje lažje opazite na svetli podlagi. Postopek je namenjen predvsem spremljanju in ročnemu odstranjevanju, ne pa zagotovilu, da napada ne bo.
Načrt za manj črvivih lešnikov prihodnje leto
Lešnikarja običajno ne odpravimo z enim samim ukrepom. Boljši rezultat prinese kombinacija več postopkov skozi sezono:
- spomladi redno pregledujte mlade plodove in veje;
- odrasle hrošče spremljajte s svetlo ponjavo;
- poleti vsak dan poberite prezgodaj odpadle lešnike;
- jeseni odstranite poškodovane ostanke pridelka;
- po potrebi uporabite ustrezen pripravek z ogorčicami;
- pri novih zasaditvah izberite manj občutljive sorte.
Slovenska navodila za ekološko pridelavo med manj občutljivimi sortami omenjajo tudi sorte tonda gentile delle langhe, segorbe, negret, pauetet in istrsko okrogloplodno lesko. Odpornost ni popolna, saj na pojav škodljivca vplivajo še lokacija, bližnje divje leske in razvoj plodov.
Zdrave lešnike brez poškodb lahko normalno oberete in posušite. Pred shranjevanjem jih še enkrat preglejte, saj lahko ličinke iz spregledanih napadenih plodov pozneje zapustijo lupino tudi v shrambi.
PRIPOROČENO ZA VAS
