Na veji je bila še včeraj čvrsta vijolična sliva, danes pa jo prekriva mehka rjava lisa s svetlimi blazinicami. Sadna gniloba na slivah se lahko med zorenjem širi zelo hitro, zlasti med poškodovanimi ali med seboj dotikajočimi se plodovi. Okuženih sliv ni mogoče rešiti, lahko pa s pravočasno sanacijo zaščitite velik del preostalega pridelka.
Ključni poudarki:
- Sadna gniloba na slivah se začne z rjavo liso, nato se pojavijo svetle trosne blazinice in plod hitro propade.
- Okužene, odpadle in mumificirane slive odstranite takoj, saj so vir trosov za druge plodove in prihodnjo sezono.
- Zdrave plodove obirajte sproti, zmanjšajte poškodbe ptic in žuželk ter preprečite, da bi se zrele slive dotikale.
Bolezen povzročajo glive iz rodu Monilinia. Na koščičarjih se lahko pojavljajo različne vrste, med njimi Monilinia laxa, M. fructigena in M. fructicola. Na plodu se najprej razvije majhna čvrsta rjava pega, ki se lahko hitro razširi čez večji del slive.
Na rjavi površini se pogosto pojavijo svetlorjave, bež ali sivkaste blazinice s trosi. Včasih so razporejene v približno koncentričnih krogih. Plod se zmehča, porjavi in odpade, lahko pa ostane na veji, se posuši ter spremeni v trdo mumijo.
Najbolj značilni znaki so:
- hitro rastoča rjava lisa;
- mehko in razpadajoče meso;
- svetle prašnate blazinice na kožici;
- gnitje več sliv, ki se med seboj dotikajo;
- posušeni temni plodovi, ki ostanejo na drevesu.
Če je sliva le enakomerno nagubana zaradi prezrelosti ali pomanjkanja vode, na njej običajno ni značilnih svetlih trosnih blazinic. Pri sadni gnilobi se sprememba praviloma začne na enem mestu in se nato širi.
Zakaj sadna gniloba izbruhne tik pred obiranjem
Nezreli zeleni plodovi so pogosto manj občutljivi, nevarnost pa se poveča, ko se slive obarvajo in zmehčajo. Gliva lažje vstopi skozi poškodovano kožico. Vhodna mesta ustvarijo ptice, ose in drugi škodljivci, toča, pokanje plodov ali drgnjenje ob veje.
Pomemben vir novih okužb so že gnile slive. V vlažnih razmerah na njih nastajajo trosi, ki se širijo na bližnje plodove. Kadar slive rastejo v gostem šopu in se dotikajo, lahko gniloba z enega plodu preide neposredno na sosednjega.
Bolezen lahko prezimi v mumificiranih plodovih in okuženem lesu. Nekaj posušenih sliv, ki ostanejo v krošnji ali pod drevesom, zato ni le estetska težava. V naslednji sezoni lahko postanejo vir novega širjenja bolezni.
Ukrepajte še isti dan: desetminutna sanacija drevesa
Ko opazite prvi gnili plod, ne čakajte do običajnega termina obiranja. Pripravite vedro s pokrovom ali močno vrečo, rokavice in čiste sadjarske škarje.
Drevo preglejte od spodaj navzgor:
- Poberite vse gnile in poškodovane slive s tal.
- Z vej nežno odstranite mehke, rjave in plesnive plodove.
- Odstranite tudi stare trde mumije, če jih lahko varno dosežete.
- Preglejte vse slive, ki so se dotikale okuženega plodu.
- Zrele zdrave slive oberite, preden prezorijo ali se poškodujejo.
- Zbrane okužene plodove takoj odnesite z območja drevesa.
Okuženih sliv ne mečkajte in jih ne stresajte po tleh. Prav tako jih ne puščajte v odprtem vedru pod krošnjo ali na kupu ob vrtu. Cilj sanacije je odstraniti čim več okuženega tkiva iz neposredne bližine zdravih plodov. Sprotno odstranjevanje obolelih plodov in mumij je eden glavnih priporočenih ukrepov.
V času zorenja pregled ponovite vsak dan ali vsaj na dva dni. Po močnem dežju, toči ali opaznih poškodbah ptic drevo preverite še posebej temeljito.
Kako pred sadno gnilobo zaščititi zdrave slive
Najprej oberite vse popolnoma zrele plodove. Dalj ko mehka sliva ostaja na drevesu, več možnosti je za poškodbo kožice in okužbo. Pridelek polagajte v plitve posode, ne v globoka vedra, kjer se spodnji plodovi pod težo zmečkajo.
Če so slive stisnjene v goste šope, odstranite okužen ali že poškodovan plod in tako prekinite neposreden stik. Zdravih sliv ne vlecite na silo in jih ne prijemajte z nohti, saj lahko ustvarite novo rano.
Pri ponavljajočih se poškodbah ptic lahko pomaga pravilno nameščena zaščitna mreža. Biti mora napeta, dobro vidna in pritrjena tako, da se živali vanjo ne zapletajo. Mreža glive ne ustavi, zmanjša pa poškodbe kožice, skozi katere se okužba lažje razvije.
Krošnje med zalivanjem ne močite po nepotrebnem. Vodo usmerite na tla pod drevesom. Zračna in pravilno oblikovana krošnja se po dežju hitreje posuši, vendar sredi zorenja ne izvajajte močnega obrezovanja samo zaradi enega okuženega plodu.
Domače škropivo gnile slive ne bo pozdravilo
Kis, soda bikarbona, česen ali milnica ne morejo obnoviti plodu, v katerem se je gniloba že razvila. Takšno škropljenje lahko dodatno poškoduje kožico zdravih sliv ali na pridelku pusti ostanke tik pred obiranjem.
Najbolj uporabna domača metoda je dosledna higiena:
- eno vedro s pokrovom namenite okuženemu sadju;
- ob vsakem obiranju najprej odstranite gnile plodove;
- zdrave slive odlagajte v ločeno čisto posodo;
- po delu očistite posode in sadjarske škarje;
- pod drevesom ne puščajte prezrelih ali poškodovanih sliv.
Tudi registrirana fitofarmacevtska sredstva delujejo predvsem preventivno. Že gnilega plodu ne pozdravijo. Morebitno uporabo je treba načrtovati v dovoljenem terminu, upoštevati karenco ter preveriti, ali je sredstvo trenutno registrirano za slivo in ustrezno bolezen v Sloveniji.
Ali lahko rjavi del odrežemo in preostanek pojemo
Slivo z razvito rjavo gnilobo, mehkim mesom ali trosnimi blazinicami v celoti zavrzite. Vidna lisa ne pokaže nujno celotnega obsega razkroja, okus in tekstura preostalega dela pa sta lahko že spremenjena.
Posebej ločite tudi navidezno zdrave slive, ki so bile stisnjene ob gnili plod. Porabite jih čim prej in jih pred uporabo ponovno preglejte. Ena okužena sliva lahko v zaprti posodi hitro prizadene več sosednjih plodov.
Za shranjevanje izberite samo nepoškodovane, suhe in čvrste slive. Razporedite jih v plitvo posodo in jih redno pregledujte.
Kaj narediti po koncu obiranja
Po obiranju še enkrat preglejte celo drevo in tla pod njim. Odstranite vse mumificirane plodove, tudi tiste, ki so se skrili med listi.
Pri zimski rezi izrežite očitno okužene in odmrle poganjke ter odstranjen material odnesite iz sadovnjaka. Kmetijski inštitut Slovenije posebej poudarja odstranjevanje mumij in okuženih poganjkov ter preprečevanje mehanskih poškodb plodov.
Če se težava ponavlja vsako leto ali zajame velik del pridelka, si zabeležite čas prvih simptomov in vremenske razmere. Naslednjo pomlad spremljajte tudi rjavenje ter sušenje cvetov in mladih poganjkov, saj se okužbe z glivami Monilinia ne kažejo samo kot gniloba zrelih plodov.
Največji učinek ima kombinacija ukrepov: krošnja brez mumificiranih plodov, manj poškodb kožice, sprotno obiranje in takojšnja odstranitev vsake nove gnile slive. Obolelega plodu s tem ne rešite, lahko pa preprečite, da bi ena rjava lisa zajela cel šop.
PRIPOROČENO ZA VAS
