Ose, ki vrtajo v zrele breskve, hruške, slive ali grozdje, niso nič nenavadnega. Precej bolj presenetljive pa so ose na kumarah, ki jih nekateri vrtičkarji opažajo prav v teh zelo vročih in suhih dneh. Kumara ni posebno sladek plod, vsebuje pa približno 96 odstotkov vode. Prav to je pomemben namig, zakaj so jo ose morda začele iskati.
Ključni poudarki:
- Ose na kumarah lahko plod tudi pregriznejo in pridejo do sočnega tkiva; takšno poškodovanje drugih plodov je pri nekaterih osah dobro dokumentirano.
- Kumara vsebuje približno 96 odstotkov vode, zato je med vročim in suhim vremenom lahko zanimiv vir tekočine.
- Žeja je zelo verjetna razlaga trenutnega pojava, vendar neposredne povezave med sušo in napadanjem kumar raziskave še niso dokazale.
Zakaj so ose na kumarah prav zdaj tako zanimive?
Čas je precej poveden. Slovenija je trenutno v veliki toplotni obremenitvi. Za 6. avgust napoveduje od 33 do 38 °C, nad Slovenijo pa se zadržuje zelo topel in suh zrak.
Da ose v takšnih razmerah intenzivneje iščejo vodo, ni samo domneva. Strokovnjaki za žuželke opisujejo, da se med vročim in suhim vremenom pogosteje zbirajo ob bazenih, napajalnikih, puščajočih namakalnih sistemih in drugih dostopnih vodnih virih. Ose lahko vodo dobijo tudi iz nektarja, plena, rastlinskih sokov in drugih vlažnih virov.
Kumara je zanje v tem pogledu zanimiva. V nasprotju z breskvijo, hruško ali zrelim grozdjem vsebuje razmeroma malo sladkorja, vendar kar približno 96 odstotkov vode.
To sicer še ne dokazuje, da so ose začele napadati kumare zaradi žeje. Je pa ob trenutnem vremenu precej prepričljiva razlaga, zakaj bi se zanimale tudi za plod, ki jih v običajnih razmerah ne bi tako močno privlačil.
Ose ploda ne samo ližejo – lahko ga tudi pregriznejo
Tu je pomemben popravek pogostega prepričanja, da osa samo izkoristi plod, ki ga je prej poškodovala ptica, polž ali druga žuželka.
Nekatere ose imajo dovolj močne čeljusti, da poškodujejo tudi kožico ploda. Pri evropski papirnati osi (Polistes dominula), eni najpogostejših papirnatih os v Evropi, je takšno hranjenje dobro dokumentirano. Raziskovalci so opisali poškodbe grozdja, češenj in drugega zrelega sadja. Iz drugih območij so znani tudi podobni pojavi na melonah in lubenicah.
Ko je kožica predrta, postane delo precej lažje. Osa lahko odstranjuje mehko tkivo in dostopa do rastlinskega soka. Odprtina se postopoma povečuje, na istem viru pa se lahko pojavi več osebkov.
Prav zato je lahko poškodba po nekaj časa precej večja od prvotne luknjice.
Pri kumarah je neposredna strokovna dokumentacija takšnega obnašanja precej skromnejša kot pri grozdju in sadju. Ne moremo torej trditi, da so ose postale nov običajen škodljivec kumar. Lahko pa na podlagi njihove znane biologije povsem verjetno neposredno povečujejo poškodbo in uživajo izpostavljeno sočno tkivo.
To je pravzaprav najbolj zanimiv del pojava.
Breskev, hruška ali grozdna jagoda v zrelosti ponujajo veliko sladkorja. Proti koncu poletja postanejo takšni viri za številne družbene ose še posebej zanimivi, ker se spremeni prehranska dinamika kolonije in delavke izraziteje iščejo hrano, bogato z ogljikovimi hidrati.
Kumara, ki jo uporabljamo v kuhinji, pa je praviloma botanično še nezrel plod. Ni zelo sladka in nima aromatičnega, s sladkorjem bogatega mesa zrele breskve.
Ima pa nekaj drugega: ogromno vode.
Zato je smiselna hipoteza, da sedanja kombinacija visokih temperatur, suhega zraka, večje potrebe po vodi in sezonskega iskanja rastlinskih sokov poveča privlačnost kumar.
To bi tudi pojasnilo, zakaj lahko nekdo ose na breskvah opazuje že leta, na kumarah pa jih opazi šele v posebno vročem in suhem obdobju.
Vendar je treba ločiti med dobro podprto razlago in dokazanim vzrokom. Raziskave potrjujejo iskanje vode v vročini in hranjenje os na sočnih plodovih. Ne poznamo pa študije, ki bi dokazovala, da vročinski val neposredno sproži množično grizenje kumar.
Kako ugotovite, kaj privablja ose na kumarah
Če se pojavijo na vaših kumarah, preverite celotno rastlino.
Pozorni bodite predvsem na:
- majhne luknjice ali površinsko oglodano kožico;
- večjo odprto površino z mehkim in vlažnim tkivom;
- razpoke zaradi neenakomerne oskrbe z vodo ali hitre rasti;
- poškodbe zaradi ptic, polžev ali drugih živali;
- prezrele ali deformirane plodove;
- kapljice vode po zalivanju;
- listne uši in lepljivo medeno roso na listih.
Prvega povzročitelja poškodbe je pozneje pogosto nemogoče določiti. Kumara je lahko najprej počila, nato pa so jo odkrile ose. Prav tako je mogoče, da je osa sama načela površino ali povečala zelo majhno poškodbo.
Za vrtičkarja je pomembnejše nekaj drugega: ko je sočno tkivo odprto in so ga ose odkrile, lahko isti plod postane stalen vir hrane in tekočine.
Kaj storiti, če ose dejansko jedo kumare
Najprej odstranite tisto, zaradi česar se vedno znova vračajo.
- Poškodovane plodove odstranite, ko na njih ni os in lahko to storite varno. Ne puščajte jih na tleh pod rastlino ali v odprtem vedru poleg gredice.
- Kumare pobirajte redno. Prezreli, razpokani in že poškodovani plodovi naj ne ostajajo na rastlini.
- Zalivajte v območje korenin. Popravite puščajoče cevi in kapljače ter ne puščajte odprtih posod z vodo neposredno med kumarami.
- Preverite uši. Njihova sladka medena rosa privablja različne žuželke, tudi ose. Če so listi lepljivi, je lahko del težave prav tam.
- Ne nastavljajte sladke vabe ob rastlinah. S sladkano vodo, sirupom ali sokom lahko na mesto privabite še več os.
Tudi običajne pasti niso nujno odgovor. Nekatere komercialne vabe so namenjene predvsem določenim vrstam os iz skupine Vespula in niso učinkovite proti papirnatim osam. Napačno postavljena past lahko dodatno poveča promet os tam, kjer delate.
Lahko žejo preusmerimo drugam?
Med vročinskim valom lahko poskusite ponuditi ločen, varen vir vode. To ni dokazano zatiranje in ni zagotovila, da bodo ose zaradi tega kumare pustile pri miru.
V plitev podstavek nalijte približno 1–2 centimetra čiste vode in dodajte kamenčke, ki segajo nad gladino. Tako imajo žuželke prostor za pristajanje.
Napajalnik postavite na miren rob vrta, stran od terase, otrok in dela zelenjavnega vrta, kjer se pogosto zadržujete.
Pomembno:
- ne dodajajte sladkorja, medu ali sirupa;
- vodo zamenjajte vsak dan;
- posodo redno sperite;
- ne dovolite, da postane stoječa voda gojišče komarjev.
Če je glavni razlog trenutnega obnašanja res pomanjkanje dostopne vode, lahko takšen vir del pritiska preusmeri. Rezultat pa bo odvisen od vrste os in drugih virov hrane v okolici.
Veliko os na enem mestu lahko pomeni še nekaj
Posamezne ose, ki iščejo hrano po vrtu, so eno. Stalen tok os, ki letijo v isto luknjo v tleh, pod strešnik, v zid ali drug zaprt prostor, je nekaj drugega. Takrat je lahko v bližini gnezdo.
Gnezda ne zapirajte in vanj ne drezajte. Ose so med hranjenjem pogosto precej mirnejše kot v neposredni bližini kolonije, ki jo branijo.
Sedanje dogajanje zato ni razlog za vojno proti vsem osam na vrtu. Številne med njimi lovijo gosenice in druge rastlinojede žuželke ter so večji del sezone koristne.
Če pa se v najbolj vročih avgustovskih dneh res začnejo hraniti tudi na kumarah, imamo zanimiv primer, kako lahko ekstremnejše razmere spremenijo mesto, kjer žival išče potrebne vire. V tem trenutku je najbolj verjetna razlaga kombinacija sezonskega vedenja in vročega, suhega vremena – kumara pa je predvsem izjemno priročen paket vode.
Preberite tudi:
PRIPOROČENO ZA VAS
