Plinovodi, naftovodi in terminali – vse za potrošnika – ali res?

    S spreminjanjem načina gradnje naših bivalnih in poslovnih objektov se spreminja tudi način ogrevanja. Začeli smo z rabo lesa in v času industrializacije prešli na rabo premoga. Po drugi svetovni vojni se je vzporedno z razvojem avtomobilske industrije razvila tudi naftna industrija.

    Pričelo se je intenzivno črpanje svetovnih naftnih zalog in razvijala se je tudi predelava nafte. Eden izmed derivatov, ki se je ponudil trgu je bil mazut in kurilno olje. Oba produkta sta bila namenjena rabi potrošnikom prvenstveno za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode. Ko so se pričele pojavljati ugotovitve o omejenosti naftnih zalog je pričela naftna industrija ponujati potrošniku zemeljski in utekočinjeni naftni plin. Z ugotovitvijo, da je šteti plin med energente, kateri so čistejši pri svojem izgorevanju se je pričela plinifikacija intenzivno širiti vzporedno s povečevanjem plinskega omrežja.

    Tako lahko ves čas razvoja rabe različnih energentov za ogrevanje zasledujemo tudi zasledovanje potreb potrošnika po njegovem udobju. In vsi v tej verigi želijo maksimalno ustreči potrošniku.

    Zaradi ugotovitve, da fosilna goriva pri svojem izgorevanju soproizvajajo tudi toplogredne emisije in te emisije vplivajo na klimatske spremembe je bil mednarodno sprejet Protokol o zmanjševanju emisij v Japonskem mestu Kyoto, po katerem je tudi dobil ime. V roku enega leta se pripravlja sprejem dokumenta na nivoju članic EU, da bodo vse zmanjšale rabo fosilnih goriv in s tem zmanjšale  toplogrednih emisije za 25% in sočasno povečale rabo trajnih virov energije za nadomestitev rabe fosilnih goriv.

    In v namen zadovoljitve potrošnikov želijo veletrgovci z plinom zagotoviti svojim potrošnikom brezskrbno dobavo v vseh letnih časih. Eni želijo to doseči z izgradnjo plinovodov, drugi z izgradnjo plinskih terminalov, tretji pa še z izgradnjo naftovoda, ki bi potrošniku zagotavljal brezskrbno dobavo energetnta.

    PREBERITE TUDI:  Evropski teden zmanjševanja odpadkov

    V  tekmo za izgradnjo pa se želi vključiti še politika,ki deli Evropo na prozahodno in prorusko. Oba plinovoda Južni tok in Nabucco naj bi oskrbela Evropo z zemlejskim plinom iz dežel pod ruskim vplivom in iz dežel brez ruskega vpliva. Naftovod pa si išče pot iz obale Črnega morja preko Balkana do tržaškega zaliva. V to dirko pa se vzporedno vključujejo tudi investitorji v izgranjo plinskih terminalov. Investitorji v plinske terminale namreč nameravajo po morju prevažati zemeljski plin v tekočem stanju in ga v plinskih terminalih povrniti v plinasto stanje.
    In vse to zazadovoljitev potreb potrošnika. Nihče od investitorjev pa se ne vpraša kaj dejansko potrošnik potrebuje in kaj si želi ter kaj potrošniku prinaša prihodnost.

    Res je, da nas je vsak dan več, res pa je, da se tudi naša gradnja spreminja in so objekti vedno bolj toplotno izolirani.  Pri tem pa investitorje ne zanimajo prihajajoče spremembe pravnih predpisov o rabi energentov.

    Slovenski mediji in verjetno tudi ostali v državah članicah EU kakor tudi izven vedno več medijskega prostora namenjajo vedno večjim klimatskim spremembam kakor tudi dejstvu, da povečevanju toplogrednih emisij botruje povečana raba fosilnih goriv, to je raba plina in kurilnega olja za ogrevanje. Evropska zveza namerava s pravno prisilo zmanjšati količino toplogrednih emisij. V kolikor posamezna članica ne bo prispevala k zmnajšanju bo morala kupovati tako imenovane »emisijske kupone« od držav članic, katere bodo imele ustrezno zmanjšanje ali bodo zaradi svoje lokacijske pogojenosti   proizvedle manj od dovoljene količine.

    Vseeno je čigav je kapital v vseh teh organizacijah ,katere želijo z izgradnjo terminalov, plinovodov in naftovodov omogočiti udobnejšo oskrbo potrošnikov v Evropi, res je samo,da ti investitorji želijo zaradi ustvarjanja lastnih dobičkov na račun potrošnikov še naprej bogateti. In kar je še hujše, ti investitorji s svojim pristopom želijo povečati rabo svojega energenta navkljub potrebi po zmanjšanju toplogrednih emisij zaradi zmanjšanja klimatskih sprememb.
    Nihče od investitorjev ni opravil analize po dejanskih potrebah po njihovem energentu niti ni predvidel, da bodo potrošniki počasi prešli na trajne vire energije brez soproizvodnje toplogrednih emisj.Vse zaradi manjših klimatskih sprememb.

    PREBERITE TUDI:  Ekokviz 2013: tekmovanje v znanju o energiji in energetiki

    Nesporno doživljamo neke klimatske spremembe, saj nam mediji prinašajo posnetke o zmanjševanju ledenega pokrivala Zemlje na severu in tudi krčenje ledenikov v Alpah je prav gotovo pripisati tem spremembam.  Tem spremembam je pripisati tudi pojav hudih poletnih neviht z velikimi škodnimi posledicami. Zagoto bo takšno taljenje ledu imelo za posledico tudi dvig morske gladine in kaj pomeni takšen dvig za 1 meter v Piranu si lahko v tem trenutku samo predstvaljamo.

    K povedanemu lahko dodamo da je v planiranih gradnjah čutiti veliko pomanjkanje volje zaščititi potrošnika , kot posledica dobrega lobiranja kapitala investitorjev pri državnih uradnikih, ki pomagajo pripravljati potrebno dokumentacijo. In za vsem tem stojijo posamezne države, katere ničesar ne storijo za povečanje rabe trajnih virov energije,saj vedo, če bi to storile ali izvajale, ne bi bil tolikšen pritisk na investicijo za posamezen energent.

    Naj bo to pismo kot opozorilo vsem bralcem,da spremljajo ravnanja posameznih državnih uradnikov in opozarjajo preko medijev na sumljivo ravnanje. Sumljivo ravnanje naj bo vsaka pomoč z besedami ali kako drugačnim ravnanjem v korist investitorjev. Prav tako bo šteti v pomoč investitorjem vsako ravnanje, ki bo namenjeno nasprotovanju rabe trajnih virov energije. K takšnemu ravnanju je šteti tudi ravnanje, katero ne bo omogočalo ustrezne državne pomoči k takšni rabi, kljub temu,da je v državnih planskih dokumentih predvidena pomoč.

    Ob zaključku lahko izrazim misel, da bi bili vsi plinovodi,naftovodi in terminali pred časom lahko samo zgodovinski spomin, danes pa bodo spomin na zaviranje tehnološkega napredka.

    Božo Dukić, IOVE Kranj

    Povejte svoje mnenje - kometirajte