Pazljivo, v Sloveniji porast mišje mrzlice

    V Sloveniji so opazili porast okužb z virusno boleznijo mišje mrzlice. Letos je bilo prijavljenih že kar 47 primerov hemoragične mrzlice z renalnim sindromom, in sicer pri 37 moških in 10 ženskah, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Preverite, kako prepoznate okužbo in kako se lahko pred njo zaščitite.

    Mišja mrzlica

    Kaj je mišja mrzlica?

    Mišja mrzlica je virusna bolezen, ki se prenaša z urinom glodavcev na človeka, ne prenaša pa se iz človeka na človeka. Znaki mišje mrzlice so splošna oslabelost, bolečine po celem telesu, glavobol, bolečine za očmi, možne so motnje vida, bolečine v ledvenem predelu, bruhanje. Bolezen lahko poteka v več fazah, kar lahko pripelje celo do motenj v delovanju različnih organov, pride lahko celo do odpovedi ledvic.

    Bolniki, ki so jih odkrili letos prihajajo iz že znanih žarišč mišje mrzlice, in sicer 16 iz mariborske, 10 iz novomeške, 9 iz ljubljanske zdravstvene regije, 3 primeri so iz novogoriške regije, po 2 iz celjske, murskosoboške, kranjske in ravenske, ter en primer iz  koprske zdravstvene regije. Vseh sedeminštirideset bolnikov je bilo hospitaliziranih, umrl ni nihče, so sporočili iz NIJZ.

    Kako preprečiti okužbo?

    Pred virusom se lahko zavarujemo na več načinov. V domačem okolju poskrbimo, da glodavcem preprečimo dostop v hišo,  poskrbimo za varno odstranjevanje odpadkov hrane, da ne privabljamo glodavcev, živila in pijačo hranimo v zaprtih posodah, da preprečimo morebitne okužbe,   izvajamo redno deratizacijo. Pri čiščenju dalj časa zaprtih prostorov  pred začetkom  temeljito prezračimo prostor tako, da na stežaj odpremo vsa okna in vrata za najmanj 30 min. V času prezračevanja nismo v prostoru. Površine, kjer so mrtve miši razkužimo z razkužilom, pri tem se zaščitimo z rokavicami iz lateksa. Razkužene odpadke odvržemo med komunalne odpadke.  Če najdete veliko  število poginulih miši v prostorih, kjer se nahajajo rejne živali (hlevi), obvestite pristojnega veterinarja.

    Na izletih v naravi  pazimo, da zaščitimo hrano in pijačo pred glodavci,  hrane ne puščamo na tleh,    ne pijemo vode iz izvirov v naravi,  ne poležavajte na golih tleh,  skrbite za higieno rok. Poskrbite tudi za to, da odstranite ostanke hrane, ki privabljajo glodavce.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte
    Deli
    Anja Kralj
    Novinarka, ki za vas piše in spremlja zanimive tematike ter aktualne dogodke.