DomovZdravje & prehranaObjava seznama dovoljenih zdravstvenih trditev na živilih

Objava seznama dovoljenih zdravstvenih trditev na živilih

Obveščamo vas, da je Evropska komisija včeraj dokončno sprejela seznam dovoljenih zdravstvenih trditev na živilih. Gre za seznam 222 zdravstvenih trditev na živilih, ki so se na Evropskem tržišču uporabljale pred letom 2006 in za katere je bilo ugotovljeno, da so osnovane na znanstvenih podatkih. Gre za prelomni dogodek na področju označevanja živil, saj zakonodaja predvideva polletno prehodno obdobje, po katerem bodo na označbah živil in pri njihovem oglaševanju dovoljene izključno predhodno odobrene zdravstvene trditve. Trditve o živilih

- Oglas -

Glede na podatke Inštituta za nutricionistiko bodo do konca letošnjega izdelka proizvajalci morali spremeniti označbe na številnih izdelkih, najbolj pa bo to vplivalo na segment mlečnih izdelkov, pijač ter žit za zajtrk, kjer je uporaba zdravstvenih trditev najbolj pogosta.

Označevanje živilNa osnovi strokovnih mnenj Evropske agencije za varno hrano (EFSA) je Evropska komisija objavila seznam trditev, ki bodo dovoljene na celotnem območju Evropske unije (EU). Pred vključitvijo na seznam je potrebno za vsako trditev dokazati njeno veljavnost na najvišjem znanstvenem nivoju. Zaradi visokih meril se večina od doslej obravnavanih 2758 trditev ni uspela uvrstiti na omenjeni seznam. Tako bodo iz tržišča npr. morale biti umaknjene trditve, da konjugirana linolenska kislina (CLA) pomaga pri hujšanju, da antioksidant lutein ščiti oči, da je fosfor pomemben za zmanjševanje utrujenosti ter številne druge. Kljub temu je sprejeti seznam hkrati tudi dobra novica za živilsko industrijo, ki bo imela zdaj bolj jasne kriterije, katere trditve sme na živilih uporabljati. Sprejetja seznama se bodo seveda najbolj razveselili potrošniki, ki bodo trditvam na živilih lahko tudi bolj zaupali, pa tudi inšpekcijske službe, ki bodo imele jasne zakonodajne okvire pri nadzoru tržišča. Pričakujemo, da bo po polni uveljavitvi seznama uporaba zdravstvenih trditev na živilih in prehranskih dopolnilih bistveno bolj urejena, vendar na Inštitutu za nutricionistiko v zvezi s tem že dalj časa opozarjamo na več problemov. Predvsem nas skrbi, ker v procesu vzpostavljanja seznama dovoljenih trditev niso bili primerno predpisani pogoji uporabe nekaterih trditev. Ob številnih dovoljenih trditvah za vitamine in minerale bi namreč lahko zdaj prišlo do poplave trditev na tržišču in do potencialnega zavajanja potrošnika – prav do tistega, zaradi česar smo se procesa urejanja področja trditev na živilih sploh lotili. Dodatno nas skrbi, da bi uporaba trditev na živilih z neugodno hranilno sestavo lahko spodbujala ljudi k manj zdravemu prehranjevanju. Po našem mnenju bi bilo potrebno določiti merila za izdelke, ki se jih lahko označuje z zdravstvenimi trditvami. Zakonodaja to sicer predpisuje, vendar do uveljavitve teh določb še ni prišlo.

Doc. Dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko:
»Uveljavitev seznama dovoljenih zdravstvenih trditev pomeni velik korak pri preprečevanju zavajanja potrošnika, pa tudi prostega pretoka blaga znotraj EU, nas pa na tem področju čaka še zelo veliko dela. Med drugim bi bilo koristno zbrati ustrezne znanstvene dokaze za nekatere trditve, ki se (še) niso uspele uvrstiti na seznam dovoljenih trditev, čeprav so resnične. Lep primer takšne trditve je npr. za sok iz suhih sliv, za katerega je splošno znano, da ima odvajalni učinek, vendar pa takšna informacija potrošniku ne bo več dovoljena, ker ni podkrepljena z znanstvenimi dokazi na najvišjem nivoju. V resnici raziskav na takšnem nivoju nikoli ni bilo, verjetno pa jih tudi ne bo, saj so zelo drage. Bojim se, da bo šlo posledično v pozabo kar nekaj resničnih trditev za komercialno manj zanimive izdelke, ki so za potrošnika sicer zelo zanimivi, saj se bo industrija razumljivo posvetila predvsem dokazovanju trditev za prodajno najbolj zanimive izdelke.«

- Oglas -

Dr. Elizabeta Mičović, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje:
»Na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pozdravljamo sprejetje seznama, katerega priprava je zaradi izjemnega obsega dela potekala zelo dolgo, lahko bi rekli celo predolgo. Upam, da bo Evropska komisija zdaj našla še voljo, da se uredi področje prehranskih profilov, ki bodo omogočili uporabo trditev le na živilih z zdravju koristno hranilno sestavo. Pri tem ima podporo Slovenije in nekaterih drugih, žal pa ne vseh držav članic EU.«

Dr. Anita Kušar, Inštitut za nutricionistiko:
»Naša raziskava o uporabi zdravstvenih trditev na živilih v Sloveniji je pokazala, da je bilo v lanskem letu od preko 6000 pregledanih živil z zdravstvenimi trditvami označenih dobrih 600 oz 10%. Na nekaterih kategorijah živil se trditve pojavljajo tudi mnogo bolj pogosto, npr. pri jogurtih skoraj na polovici, pri žitih za zajtrk pa na četrtini izdelkov. To sta tudi kategoriji, kjer bodo proizvajalci posledično imeli največ dela s spremembami označb.«

Dr. Anita Kušar, Inštitut za nutricionistiko

- Oglas -

NAJNOVEJŠE