Ko se kuhinja med poletno vročino segreje, mora hladilnik toploto iz notranjosti odvajati v že tako vroč prostor. Kompresor se zato vklaplja pogosteje in deluje dlje. Če je aparat hkrati nastavljen prehladno, stisnjen ob steno ali postavljen ob pečico, lahko elektriko porablja po nepotrebnem, živila ob zadnji steni pa celo zamrznejo.
Najpomembnejši poletni pregled traja le nekaj minut. Preveriti morate nastavitev temperature, vendar ne zgolj številke na vrtljivem gumbu. Pri številnih hladilnikih številke od 1 do 5 ali od 1 do 7 namreč ne prikazujejo stopinj Celzija. Označujejo moč hlajenja, zato lahko številka 4 pomeni precej nižjo temperaturo od 4 °C.
Ključni poudarki:
- Temperatura v hladilnem delu naj bo približno 4 °C oziroma največ 5 °C, v zamrzovalniku pa okoli –18 °C.
- Višja številka na mehanskem regulatorju običajno pomeni močnejše hlajenje, ne enakega števila stopinj Celzija.
- Poleti temperaturo preverite z ločenim termometrom, saj nastavitev na gumbu ne pove vedno, kako hladno je med živili.
Zakaj hladilnik v vroči kuhinji porabi več?
Hladilnik ne ustvarja mraza, temveč toploto iz notranjosti prenaša v prostor. Večja ko je razlika med temperaturo v hladilniku in temperaturo kuhinje, več dela mora opraviti hladilni sistem.
Če se prostor segreje na 28 ali 30 °C, mora aparat za ohranjanje približno 4 °C v notranjosti delovati bistveno intenzivneje kot v kuhinji s temperaturo okoli 20 °C. Razlika je še večja, kadar na hladilnik sije sonce ali stoji tik ob pečici, radiatorju oziroma pomivalnem stroju.
Pogostejše odpiranje vrat poleti obremenitev še poveča. Ob vsakem odpiranju topel in vlažen zrak vstopi v notranjost, hladilnik pa ga mora ponovno ohladiti. Več vlage lahko pomeni tudi hitrejše nastajanje ledu pri aparatih brez samodejnega odtaljevanja.
Številka na gumbu skoraj nikoli ni temperatura
Pri digitalnem upravljanju je nastavitev običajno jasna. Na zaslonu izberete, denimo, 4 °C za hladilnik in –18 °C za zamrzovalnik.
Mehanski regulatorji so bolj zavajajoči. Če so na gumbu zapisane številke od 1 do 5, številka 3 praviloma ne pomeni 3 °C. Najpogosteje velja:
- nižja številka pomeni šibkejše hlajenje;
- višja številka pomeni močnejše hlajenje;
- najvišja številka lahko povzroči skoraj neprekinjeno delovanje kompresorja.
Natančen pomen nastavitev se med proizvajalci in modeli razlikuje. Zato je najbolje preveriti navodila aparata. Če jih nimate več, jih običajno najdete na spletni strani proizvajalca po oznaki modela, zapisani na nalepki v notranjosti hladilnika.
Ena meritev pokaže več kot vrtljivi gumb
Najzanesljivejša rešitev je preprost termometer za hladilnik. Postavite ga na srednjo polico, ne tik ob zadnjo steno, hladilno odprtino ali vrata. Nato vrata zaprite in počakajte več ur, najbolje čez noč.
Temperaturo preverite, preden hladilnik večkrat odprete. Če termometer pokaže približno 4 °C, je nastavitev primerna. Temperatura do 5 °C je še ustrezna za hlajenje živil, medtem ko lahko dolgotrajno višje vrednosti skrajšajo njihovo obstojnost.
Če je temperatura le 1 ali 2 °C, hladilnik morda hladi močneje, kot je potrebno. Nastavitev zmanjšajte za eno stopnjo na regulatorju in naslednji dan meritev ponovite.
Zamrzovalnik naj ohranja približno –18 °C. Nastavljanje na –22 ali –24 °C brez posebnega razloga navadno ne prinese pomembne koristi, zahteva pa dodatno energijo.
Med vročinskim valom ga ne nastavite samodejno na najvišjo stopnjo
Ko je zunaj vroče, marsikdo regulator preventivno obrne do konca. To ni vedno potrebno. Če hladilnik kljub vročini ohranja varno temperaturo, bo najvišja nastavitev zgolj podaljšala delovanje kompresorja.
Nastavitev povečajte šele, ko meritev pokaže, da se notranjost segreva nad približno 5 °C. Po spremembi počakajte dovolj dolgo, da se temperatura ustali, in nato ponovno preverite termometer.
Nekateri sodobni modeli imajo funkcije, kot so »Super Cool«, »Power Cool« ali hitro hlajenje. Namenjene so začasnemu ohlajanju večje količine svežih živil ali pijače. Pri številnih aparatih se funkcija izklopi samodejno, pri starejših ali drugačnih modelih pa jo morate izključiti sami. Če ostane aktivna, lahko aparat dlje časa hladi močneje, kot je potrebno.
Tudi pravilna nastavitev ne pomaga, če toplota ne more odtekati
Hladilnik potrebuje prostor za odvajanje toplote. Zračnih odprtin ne prekrivajte, med aparatom in steno pa ohranite razdaljo, ki jo priporoča proizvajalec. Pri vgradnih modelih morajo ostati prehodne tudi prezračevalne reže v pohištvu.
Če je zadnja stran dostopna, občasno preverite, ali se je na kondenzatorju in okoli prezračevalnih odprtin nabral prah. Čiščenje opravite po navodilih proizvajalca in aparat pred tem izključite iz električnega omrežja.
Preverite tudi tesnilo vrat. Če je umazano, zvito ali poškodovano, lahko hladen zrak uhaja, kompresor pa deluje dlje. Tesnilo očistite z mlačno vodo in blagim čistilom ter ga dobro osušite.
V hladilnik ne postavljajte lonca, iz katerega se še močno kadi. Hrano razdelite v manjše plitve posode, da se hitreje ohladi, nato pa jo pravočasno shranite. Hitro pokvarljiva živila ne smejo več ur ostati na kuhinjskem pultu.
Hladilnika prav tako ne napolnite tako tesno, da med izdelki ni prostora. Hladen zrak mora krožiti med policami. Preden odprete vrata, premislite, kaj potrebujete, in jih nato čim prej zaprite.
Če je aparat skoraj prazen, lahko vanj postavite nekaj steklenic vode. Ohlajena vsebina pomaga ublažiti kratkotrajna nihanja temperature ob odpiranju vrat, vendar ne sme ovirati kroženja zraka.
Najboljši poletni ukrep zato ni slepo obračanje gumba na višjo številko. Najprej izmerite dejansko temperaturo. Tako boste vedeli, ali hladilnik hladi premalo, ravno prav ali po nepotrebnem porablja več elektrike.
