Na trti, vrtnici ali sadnem drevju opazite majhnega kovinsko zelenega hrošča z bakrenimi pokrovkami in objedene liste, od katerih so ostale skoraj samo žile. Prav takšne prizore želijo slovenske strokovne službe odkriti čim prej. Japonski hrošč v Sloveniji je bil letos dejavnejši kot lani, njegov nalet pa se v začetku septembra že približuje koncu.
Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je 4. septembra sporočila, da so večjo aktivnost zaznali na napadenih območjih Ljubljana–Barje in Lukovica. Pomembna je tudi druga polovica novice: škodljivec za zdaj ne povzroča gospodarske škode, v varovalnih pasovih pa ga niso našli.
Ključni poudarki:
- Japonski hrošč v Sloveniji je bil letos dejavnejši na območjih Ljubljana–Barje in Lukovica, vrh naleta pa je nastopil tri tedne prej.
- V varovalnih pasovih ni bil zaznan, zato trenutno ni dokazov, da bi se razširil izven napadenih območij.
- Prepoznamo ga po kovinsko zelenem oprsju, bakrenih pokrovkah in petih šopih belih dlačic na vsaki strani zadka.
Kaj se je v letu 2026 spremenilo
Strokovne službe so na obeh znanih napadenih območjih letos zaznale več japonskih hroščev kot v pretekli sezoni. Vrh naleta je nastopil že v začetku julija, skoraj tri tedne prej kot leta 2025. To lahko pomeni, da so bile razmere za razvoj in aktivnost odraslih hroščev letos ugodnejše, ne pomeni pa samodejno, da se je škodljivec razširil po vsej državi.
V Sloveniji je bil prvič potrjen julija 2024 v feromonskih pasteh na avtocestnih počivališčih Lukovica in Barje. Leta 2025 so na teh območjih potrdili manjši ustaljeni populaciji, zato sta bili določeni napadeni območji in širša varovalna pasova.
Na območjih Ljubljana–Barje in Lukovica se bodo do konca septembra nadaljevali množični ulov s pastmi, pregledi gostiteljskih rastlin in spremljanje številčnosti populacije. Jeseni bodo sledili še vzorčenje zemlje ter ukrepi proti ličinkam v tleh.
Posamične najdbe še ne pomenijo novega žarišča
Leta 2026 so posamezne japonske hrošče našli tudi zunaj razmejenih območij, in sicer na Dulu, v Tepanju, Fernetičih pri Sežani ter Pincah pri Lendavi. V vsaki pasti je bil potrjen samo en odrasel osebek.
Vse štiri lokacije so prometno obremenjena postajališča. Takšen vzorec podpira razlago, da je japonski hrošč izrazit »avtoštopar«, ki se lahko na večje razdalje prenese z avtomobili, tovornjaki, vlaki, blagom ali rastlinami v substratu.
Na teh lokacijah se spremljanje nadaljuje do konca septembra, vendar za zdaj ni dokazov, da bi nastale nove ustaljene populacije. Najdba enega hrošča zato ni enaka izbruhu, je pa dovolj pomembna, da zahteva okrepljen nadzor okolice.
Kako prepoznati japonskega hrošča
Odrasel japonski hrošč (Popillia japonica) je dolg približno od 8 do 11 milimetrov. Glava in oprsje se kovinsko zeleno svetita, pokrovke pa so rjavo bakrene. Najpomembnejši prepoznavni znak so šopi belih dlačic ob robu zadka – na vsaki strani jih je po pet.
Pozorni bodite na naslednjo kombinacijo:
- razmeroma majhno, čokato telo;
- kovinsko zelena glava in oprsje;
- bakreno rjave pokrovke;
- jasno vidni beli šopi dlačic ob straneh zadka;
- pogosto skupinsko hranjenje na isti rastlini.
Samo zelena kovinska barva ni dovolj za določitev. V Sloveniji živi več domorodnih pahljačnikov s podobnim leskom, najpogostejša zamenjava pa je zlata minica. Ta je običajno večja, bolj enakomerno zeleno ali zlato obarvana in nima značilne vrste belih šopov ob straneh zadka.
Prijave prebivalcev so letos večinoma pokazale prav to zamenjavo. Od vseh poslanih sumov je bila prisotnost japonskega hrošča potrjena samo enkrat, in še ta najdba je bila znotraj že znanega napadenega območja. Zato vsake zelene minice na cvetu ne odstranjujte kot nevarnega škodljivca.
Kakšno škodo lahko povzroči na vrtu
Odrasli hrošči objedajo liste, cvetove in površino plodov. Listno tkivo pogosto pojedo med žilami, zato za njimi ostane značilen čipkast oziroma skeletiran list. Močno poškodovani listi lahko porjavijo in odpadejo.
Hrošči se pogosto hranijo v skupinah ter začnejo na vrhu rastline, nato se pomikajo navzdol. Najdejavnejši so v toplih in sončnih dneh, zato jih je najlažje iskati na dobro osvetljenih zgornjih listih.
Japonski hrošč se hrani na več kot 400 rastlinskih vrstah. Med pogostimi gostiteljskimi rastlinami so:
- vinska trta;
- jablana, češnja, sliva in breskev;
- malina in robida;
- leska, javor, lipa in brest;
- koruza;
- vrtnice in številne druge okrasne rastline.
Škodo povzročajo tudi ličinke, vendar pod zemljo. Hranijo se predvsem s koreninami trav, zato lahko prizadenejo trate, pašnike, športne površine in travnate dele vrtov.
Jeseni lahko sledovi ličink spominjajo na sušo
Japonski hrošč prezimi kot ličinka, zakopana približno od 10 do 20 centimetrov globoko. Ličinke so bele do rumenkasto rjave, ukrivljene v črko C in imajo tri pare nog. Pred zabubljenjem lahko dosežejo dolžino okoli 32 milimetrov.
Na trati se lahko poškodbe pokažejo kot rumenenje, venenje, rjavenje in postopno propadanje ruše. Takšna slika ni značilna samo za japonskega hrošča, saj jo povzročajo tudi suša, zbita tla, glivične bolezni in ogrci več domorodnih vrst.
Rjavega dela trate zato ne obravnavajte samodejno z ogorčicami ali insekticidom. Na napadenih območjih bodo strokovne službe jeseni vzorčile zemljo ter izvajale ciljno zatiranje ogrcev z entomopatogenimi ogorčicami. Pravilna določitev vrste je pomembna, ker vsi ogrci v zemlji niso japonski hrošči.
Kaj storiti, če opazite sumljivega hrošča
Najdbe ne odnesite domov ali na drugo lokacijo. Hrošča najprej fotografirajte od zgoraj in s strani, pri čemer naj bodo jasno vidne bakrene pokrovke ter bele dlačice ob zadku. Dodajte še fotografijo rastline oziroma kraja najdbe.
Sum skupaj s fotografijami čim prej pošljite Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin na naslov [email protected]. Navedite kraj, datum, rastlino, na kateri ste hrošča našli, in približno število osebkov.
Na vrtovih znotraj napadenih območij uradna navodila predvidevajo tudi ročno odstranjevanje odraslih hroščev. Osebek lahko stresete v zaprto posodico, vendar ga ne prenašajte drugam in sledite navodilom pristojne službe. Naključno škropljenje celotnega vrta ni primeren prvi odziv.
Prav tako se ne dotikajte uradnih feromonskih pasti, nameščenih za spremljanje. Ne odpirajte jih, ne praznite in ne premikajte, saj bi s tem spremenili rezultate nadzora. Lastnih vab ne nameščajte neposredno med občutljive rastline brez strokovnega navodila, ker močan privabljalni učinek lahko v njihovo bližino pritegne dodatne hrošče.
Zakaj je trenutno pomembna pozornost, ne panika
Japonski hrošč je karantenski in prednostni škodljivi organizem v Evropski uniji, ker lahko ob večji razširjenosti povzroča škodo v sadovnjakih, vinogradih, na njivah, tratah in okrasnih rastlinah. Prav zato se ukrepi izvajajo že pri majhnih populacijah, še preden nastane gospodarska škoda.
Večja letošnja aktivnost na dveh napadenih območjih je opozorilo, da spremljanja ni mogoče opustiti. Toda trenutni podatki ne kažejo nenadzorovanega širjenja po Sloveniji: varovalni pasovi ostajajo brez potrjenih najdb, štirje oddaljeni primeri pa so bili omejeni na po enega hrošča na prometnih postajališčih.
Ker se letošnji nalet odraslih osebkov zaključuje, bo težišče zdaj prešlo pod površje tal. Rezultati jesenskega vzorčenja bodo pokazali, kako uspešno se je populacija razmnoževala in kje bodo potrebni nadaljnji ukrepi. Za vrtičkarje pa ostaja najpomembnejše preprosto pravilo: sumljivega hrošča dobro fotografirajte in najdbo prijavite, namesto da bi vsakega kovinsko zelenega obiskovalca vrta razglasili za japonskega hrošča.
