Septembra so zimske buče pogosto že skoraj zrele, vendar jih številni vrtičkarji pustijo na gredi še nekaj tednov, da se lupina dokončno utrdi. To je lahko dobra odločitev, dokler so tla suha. Težava nastane, ko po dolgotrajni suši pride več dežja in zrela buča več dni leži na mokri zemlji. Takrat se lahko na spodnji strani neopazno začne mehčanje, še preden na zgornji strani opazimo karkoli sumljivega.
Ključni poudarki:
- Zrelih buč septembra ne puščajte več dni na mokri zemlji; podložite jih ali jih ob primerni zrelosti poberite.
- Za skladiščenje izberite buče s trdo lupino, dobro razvitim pecljem in brez mehkih mest, razpok ali ran.
- Buče vedno odrežite z nekaj centimetri peclja in jih ne prenašajte za pecelj, saj poškodba močno skrajša obstojnost.
Zakaj so mokra tla težava prav tik pred obiranjem buč?
Zimske buče imajo precej trpežno lupino, toda njena zaščita ni neomejena. Če plod dlje časa leži na vlažni zemlji, se na kontaktni površini zadržuje voda, zračenje pa je zelo slabo. Takšno mesto se počasneje suši in postane bolj dovzetno za poškodbe ter okužbe z mikroorganizmi, ki povzročajo gnitje.
Posebej nevarne so že obstoječe drobne poškodbe. Bučo lahko opraska kamen, poškoduje žuželka ali pa se lupina zaradi rasti rahlo razpre. Dokler je vreme suho, takšno mesto morda ne povzroči večjih težav. Ko pa več dni ostane mokro, se tveganje hitro poveča.
Zato buče po dežju vedno poglejte tudi od spodaj. Lep oranžen ali zelen plod lahko na zgornji strani deluje popolnoma zdrav, medtem ko je del, ki se dotika zemlje, že mehak.
Buče lahko preprosto dvignete od tal
Če plodovi še niso dovolj zreli za obiranje, jih ni treba trgati samo zato, ker se začne bolj mokro vreme. Veliko bolje je preprečiti neposreden stik z zemljo.
Pod posamezno bučo lahko položite:
- leseno desko,
- kos nebarvanega lesa,
- opeko ali večjo ravno ploščico,
- obrnjeno plastično ali leseno letvico,
- debelo plast suhe slame.
Podlaga naj bo dovolj široka, da buča stabilno leži na njej. Cilj ni ustvariti popolnoma suhega okolja, ampak omogočiti, da zrak kroži tudi pod plodom in da buča ne ostane neposredno v mokri zemlji.
Bučo dvigujte previdno. Trte so septembra že manj prožne, pecelj pa se lahko ob močnem premikanju odlomi. Ploda ne vrtite na silo in ga ne obračajte za 180 stopinj samo zato, da bi bila spodnja stran na soncu.
Kdaj je buča dovolj zrela, da jo lahko poberemo?
Datum sam po sebi ni dovolj. Nekatere sorte dozorevajo septembra, druge šele oktobra, zato je bolj uporabno preveriti več znakov hkrati.
Najprej poglejte lupino. Pri zreli zimski buči mora biti čvrsta in odporna na pritisk. Če jo lahko z nohtom zelo enostavno opraskate ali predrete, plod praviloma še ni popolnoma dozorel.
Drugi pomemben znak je pecelj. Pri zrelih bučah se ta začne sušiti, otrdi in dobi bolj plutast oziroma olesenel videz. Pri nekaterih sortah se pojavijo tudi drobne razpoke. Popolnoma zelen, sočen pecelj običajno kaže, da rastlina še ni zaključila razvoja ploda.
Pomembna je tudi barva, vendar je ne uporabljajte kot edini kriterij. Hokaido mora razviti značilno močno oranžno barvo, druge sorte pa so lahko zelene, sive, rumene ali večbarvne tudi takrat, ko so popolnoma zrele.
Ena napaka pri obiranju lahko uniči sicer popolno bučo
Ko se odločite za obiranje, buče ne trgajte z rastline. Uporabite ostre škarje ali nož in pustite približno 5 do 10 centimetrov peclja, če vam oblika rastline to omogoča.
Pecelj deluje kot naravna zaščita mesta, kjer je bil plod povezan z rastlino. Če ga odtrgate tik ob lupini, nastane rana, skozi katero lahko lažje vstopijo povzročitelji gnitja.
Prav tako buče nikoli ne dvigujte za pecelj. Tudi če je ta videti debel in močan, se lahko odtrga skupaj z delom lupine. Plod primite z obema rokama od spodaj.
Za dolgotrajno skladiščenje izločite buče, ki imajo:
- razpoke,
- udarce ali globoke praske,
- odlomljen pecelj,
- mehke dele,
- temne vodene lise,
- poškodbe zaradi polžev ali drugih škodljivcev.
Takšne buče niso nujno za zavreči, vendar jih porabite prve.
Po obiranju buče še niso pripravljene za hladno shrambo
Pri številnih zimskih bučah je po obiranju koristno obdobje tako imenovanega dozorevanja oziroma utrjevanja lupine. Strokovne smernice za večino vrst priporočajo približno 7 do 14 dni v toplem, suhem in dobro zračnem prostoru, običajno pri temperaturah okoli 27 do 30 °C, če so takšne razmere realno dosegljive.
Na domačem vrtu idealnih temperatur pogosto nimamo, zato je pomembnejše praktično pravilo: nekaj dni do dva tedna naj bodo buče na suhem, toplejšem in zračnem mestu, zaščitene pred dežjem in hladnimi nočmi. V tem času se površina dodatno osuši, lupina se utrdi, manjše površinske poškodbe pa se lahko zacelijo.
Izjema so nekatere vrste, denimo želodaste buče, pri katerih toplo utrjevanje ni priporočljivo, saj lahko skrajša skladiščno kakovost. Zato pri manj običajnih sortah preverite specifična priporočila za sorto oziroma vrsto.
Buč pred skladiščenjem ne drgnite in ne polirajte
Ko z vrta prinesemo lepo jesensko bučo, nas hitro zamika, da bi jo temeljito oprali in zdrgnili. Za skladiščenje to ni najboljša ideja.
Če je na lupini samo suha zemlja, jo nežno odstranite s suho mehko krpo ali roko. Buče ne drgnite z grobo krtačo, ker lahko poškodujete naravno zaščitno površino.
Če je plod zelo umazan, ga lahko površinsko očistite, vendar ga nato popolnoma osušite, preden gre v shrambo. Nikoli ne pospravljajte mokrih buč v zaprte zaboje ali tesno skupaj na polico.
Ena gnila buča lahko pokvari tudi sosednje
Za zimsko shranjevanje buče potrebujejo razmeroma suh, zračen prostor. Za večino zimskih buč se kot primerno območje pogosto navaja približno 10 do 15 °C ob zmerni relativni vlagi.
Ne polagajte jih neposredno na hladen, vlažen beton. Boljša je lesena polica, karton ali druga suha podlaga. Med posameznimi bučami pustite nekaj prostora, da se ne dotikajo.
To ima pomembno praktično prednost: če ena začne propadati, se težava počasneje prenese na drugo. Poleg tega boste hitro opazili, če se na spodnji strani začne pojavljati madež.
V prvem mesecu shranjevanja jih zato preglejte približno enkrat tedensko. Posebej bodite pozorni na mesto okoli peclja in tisti del ploda, ki je med rastjo ležal na tleh.
Po sušnem poletju naj vas prvi dež ne preseneti
Letošnja dolgotrajna suša je pustila tla po Sloveniji izrazito izsušena, zato je prehod v bolj vlažen začetek septembra toliko bolj opazen. Kmetijsko-gozdarska zbornica je avgusta poročala o izrazitem pomanjkanju talne vlage, zaradi katerega so bili celo prilagojeni nekateri kmetijski roki.
Za buče to pomeni preprost praktičen premik v rutini. Med sušo jih skoraj ni bilo treba preverjati zaradi dolgotrajnega stika z mokro zemljo, s prihodom pogostejših padavin pa se razmere spremenijo.
Če buče še niso zrele, jih podložite. Če so lupina, pecelj in barva že razviti, jih ob suhem vremenu raje poberite, kot da jih po nepotrebnem pustite več dni na mokri gredi. September je namreč obdobje, ko lahko pridelek, ki je uspešno preživel celo poletje, izgubimo prav v zadnjih nekaj tednih pred shranjevanjem.
