Ena največjih težav plastike je seveda čas, ki je potreben za njeno razgradnjo. Tako predstavljajo plastični odpadki danes ogromno obremenitev za okolje, saj preplavljajo plaže in oceane ter povzročajo smrt številnih prostoživečih živali, tako morskih kot kopenskih. A tisto, kar je po eni strani zagotovo velika slabost plastike, lahko v določenih primerih postane tudi njena največja prednost. Tega se dobro zavedajo v britanskem podjetju MacRebur, kjer so se lotili zelo posebnega izziva – stare plastenke in druge plastične odpadke namreč spreminjajo v material, ki ga je mogoče uporabiti za gradnjo cest. A ne zgolj to – tako izdelane ceste naj bi imele celo trikrat daljšo življenjsko dobo od klasičnih asfaltnih cest.
Nadgradnja ideje, ki se je porodila med delom v Indiji
Tony McCartney, direktor podjetja MacRebur, je idejo za uporabo plastičnih odpadkov pri gradnji cest dobil v Indiji, med delom za dobrodelno organizacijo, katere osnovna dejavnost je bila pomoč ljudem, ki se ukvarjajo z zbiranjem in prodajo plastičnih odpadkov, ki bi jih bilo morda možno ponovno uporabiti. McCartney je takrat ugotovil, da se del tako zbranih odpadkov uporablja tudi za zapolnjevanje cestnih lukenj po državi. Prvi korak postopka, ki so ga uporabljali v Indiji, je bil napolnitev luknje na cesti z odpadno plastiko. Nato so to plastiko prelili z dizelskim gorivom in jo zažgali. Plastika se je tako stopila in zapolnila luknjo. Seveda se je McCartney zavedal, da v Veliki Britaniji kaj takega ne bi bilo možno. Tako je naslednjih nekaj let posvetil iskanju najboljšega postopka za granulacijo plastičnih odpadkov, ki bi jih bilo mogoče tako uporabiti za izboljšanje asfaltnih cest. Proces je bil uspešen, saj podjetje danes ponuja tri različne plastične aditive, ki jih je mogoče primešati asfaltu in s tem podaljšati njegovo življenjsko dobo.
Brez nevarnosti za izločanje delcev mikroplastike
Za izdelavo teh aditivov v podjetju MacRebur uporabljajo izključno odpadno plastiko, ki jo najprej razvrstijo glede na zgradbo polimerov, nato pa sledi razgradnja na kroglice, ki so treh različnih kakovosti. Tako dobljene kroglice se razlikujejo predvsem glede na trajnost, zato je za vsak tip predvidena specifična raba. Kroglice se nato stalijo v bitumen – gosto snov črne barve, ki je stranski produkt destilacije nafte in ki se uporablja kot nekakšno lepilo, ki povezuje asfalt. Ta postopek predelave omogoča, da se odpadna plastika zlije v homogeno celoto z asfaltom. Tako na koncu ni nevarnosti, da bi se na primer v primeru padavin v okolje izločali delci mikroplastike, kar je sicer eden glavnih pomislekov tistih, ki slišijo za »plastične ceste«.
Bodo »plastične ceste« že kmalu nekaj popolnoma običajnega?
Podjetje MacRebur danes ne proizvaja le materialov za gradnjo cest v Veliki Britaniji, ampak se njihovi izdelki uporabljajo tudi za ceste v Kanadi, Avstraliji, na Novi Zelandiji in v državah ob Perzijskem zalivu. Poleg tega pa je bila leta 2018 izdelana tudi prva »plastična cesta« v ZDA. Gre za rešitev, ki ponuja alternativno možnost uporabe reciklirane plastike in ki omogoča trpežnejše ceste z daljšo življenjsko dobo. Za povrh pa naj bi tehnologija omogočala zmanjšanje uporabe fosilnih goriv med proizvodnim procesom. Tako ni presenetljivo, da so metodo posvojila tudi nekatera druga podjetja. Verjetno pa bo čas pokazal, kako pomemben vpliv ima lahko tovrstna uporaba plastike na zmanjšanje količine plastičnih odpadkov, ki končajo v naravi. Treba bo torej še nekoliko počakati, a prav lahko se zgodi, da bodo prav »plastične ceste« ceste prihodnosti.