“Zakaj bi uporabljali gozdove, ki so nastajali stoletja, in rudnike, ki so potrebovali več let, da so se postavili, če lahko dobimo enakovredne gozdne in mineralne proizvode v letni rasti konopljinih polj?” ~ Henry Ford
Leta 1941 je po skoraj desetletju raziskovanja tega področja Henry Ford izdelal in predstavil avtomobil iz plastike iz konoplje in drugih rastlinskih materialov, ki ga je poganjalo gorivo iz konoplje. Zakaj ga ne vozimo danes?
Fordov model T iz bioplastike iz leta 1941 je bil izdelan iz konoplje, lanu, pšenice in smrekove celuloze, zaradi česar je bil avtomobil lažji od steklenih vlaken in desetkrat trši od jekla, je 2. februarja 1941 zapisal New York Times.
Avtomobil je poganjal etanol, pridobljen iz konoplje ali drugih kmetijskih odpadkov. Fordov eksperimentalni model je veljal za korak k uresničitvi njegovih sanj o »vzgojitvi avtomobilov iz zemlje«, so zapisali pri reviji Popular Mechanics v izdaji decembra 1941, in zmanjšanju toplogrednih plinov, za katere je bilo že takrat znano, da nastajajo.
Leta 1938 je Guy Callendar prvič dokazal, da se temperatura Zemlje povečuje zaradi povečanega CO2 (glavni toplogredni plin) v ozračju. Že leta 1896 je švedski znanstvenik Svante Arrhenius napisal, da lahko izgorevanje fosilnih goriv sčasoma povzroči povečano globalno segrevanje, tako da je predlagal raziskovanje povezave med koncentracijo ogljikovega dioksida v ozračju in temperaturo ozračja. Pred tem je leta 1807 svetovni ekolog Alexander Humboldt napovedal podnebne spremembe, ki jih bo povzročil človek.
“Amerika je porabila 80 % svojih znanih zalog nafte in plina,” je zapisano članku iz petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so razpravljali o učinku tople grede in kislem dežju. “Uporaba goriv, pridobljenih iz biomase, bo zmanjšala kisli dež in obrnila učinek tople grede.”
Rastline: gorivo prihodnosti?
Leta 1925 je Ford za New York Times podal izjavo: »Gorivo prihodnosti bo prihajalo iz sadja, plevela, žagovine – skoraj česar koli. V vsakem koščku rastlinske snovi, ki jo je mogoče fermentirati, je gorivo. V enoletnem pridelku hektarja krompirja je dovolj alkohola, da poganja stroje, potrebne za obdelovanje polj, sto let.«
Konoplja je idealna za pirolitično pretvorbo v kemične surovine, transportna goriva, elektriko in toploto za industrijsko uporabo, so poročali.
Za ta proces so zelo primerni tudi komunalni in kmetijski odpadki. Delujejo lahko kot dodatni viri za oskrbo do 10 % naših potreb po energiji. Zeliščne rastline z visoko vsebnostjo vlage, kot sta sladkorni trs in koruza, so najbolj primerne za biokemično pretvorbo v fermentirane alkohole, dragocene kot kemične surovine in lahko z bakterijsko prebavo proizvedejo tudi bioplin, bogat z metanom, ki je odlično gorivo za kotle.
Gojenje konoplje v Združenih državah je bilo v bistvu prepovedano leta 1937 zaradi njene povezanosti s sorodnico, ki vsebuje THC – v resnici je bila prepovedana zaradi prizadevanj ustrahovalnih lobistov, ki so predstavljali močne industrije, kot so naftna, plastična (Dupont) in papirna industrija.
