Še včeraj je bila trata prazna, po dveh mokrih nočeh pa med travnimi bilkami stoji več deset belih ali rjavih klobučkov. Gobe na trati se po obilnem dežju lahko pojavijo skoraj čez noč, vendar njihov vidni del predstavlja le začasna trosišča mnogo večjega organizma, ki je že prej živel v tleh.
Po septembrskem padavinskem obdobju so tla v številnih slovenskih vrtovih dobro namočena, noči pa hladnejše. Takšne razmere spodbujajo oblikovanje trosnjakov. Večina tratnih gob razkraja odmrle korenine, ostanke lesa in drugo organsko snov ter trave ne napada neposredno, toda krog gob ali odmiranje ruše zahteva natančnejši pregled.
Ključni poudarki:
- Gobe na trati so navadno trosnjaki gliv, ki v tleh razkrajajo star les, odmrle korenine in drugo organsko snov.
- Posamezne gobe odstranite zaradi otrok in živali, vendar s pobiranjem ne odstranite podzemnega micelija.
- Temnozelen ali suh obroč trave lahko spremlja vilinski krog, pri katerem samo košnja gob ne odpravi spremembe v tleh.
Zakaj se gobe pojavijo prav po močnem dežju
Glavnina glive ni klobuk, ki ga vidimo nad travo. V tleh oziroma organskem materialu je razvejena mreža drobnih nitk, imenovana micelij. Ta je lahko prisotna mesece ali leta, ne da bi jo opazili.
Ko se združijo dovolj vlažna tla, primerna temperatura in razpoložljiva organska snov, gliva oblikuje trosnjake. Ti lahko zaradi vsrkavanja vode hitro zrastejo in se po nekaj toplih ali suhih dneh prav tako hitro sesedejo. Gobe torej niso nujno zrasle iz nič; dež je predvsem omogočil, da je skriti organizem postal viden.
Pogosto se pojavijo nad zakopanimi ostanki lesa. Na tem mestu je lahko nekoč stal štor, med urejanjem parcele pa so pod zemljo ostale korenine, deske ali leseni gradbeni ostanki. Glive jih postopoma razgrajujejo, zato se klobučki več sezon vračajo na približno istem mestu.
Gobe na trati ne pomenijo nujno bolezni trave
Trato lahko naseljuje veliko različnih gliv. Nekatere povzročajo rastlinske bolezni, številne gobe s klobukom pa so saprotrofne: hranijo se z že odmrlo organsko snovjo. Njihova prisotnost lahko kaže, da so tla biološko dejavna in vsebujejo material, ki se razkraja.
Če je trava med gobami zelena, gosta in brez lis, samo pojavljanje trosnjakov praviloma ni razlog za škropljenje. Tudi večje število klobučkov po dežju ne dokazuje, da se korenine trate razkrajajo zaradi bolezni.
Drugače je, če se hkrati pojavijo sluzaste lise, vatasta prevleka, hitro širjenje porjavele trave ali jasno omejene odmrle površine. Takšne spremembe fotografirajte, preverite način zalivanja in košnje ter po potrebi poiščite pomoč strokovnjaka za travne površine. Sam videz klobuka ni dovolj za določitev vzroka poškodbe ruše.
Gobe v krogu razkrivajo smer rasti micelija
Če gobe rastejo v loku ali skoraj pravilnem krogu, gre lahko za tako imenovani vilinski krog. Micelij se iz začetne točke širi navzven in ob ugodnih razmerah na njegovem aktivnem robu oblikuje trosnjake. Krog se lahko iz leta v leto povečuje.
Nekateri vilinski krogi so vidni samo po gobah. Pri drugih se pojavi obroč izrazito temnozelene trave, ker razgradnja organske snovi sprošča rastlinam dostopen dušik. V zahtevnejših primerih se obroč trave posuši, saj gosta plast micelija ovira enakomerno prodiranje vode v tla.
Naredite preprost preizkus. Na zunanjem, zelenem in morebitnem suhem delu kroga počasi zlijte enako količino vode, na primer po en liter na površino približno 20 krat 20 centimetrov. Po nekaj minutah preverite, ali se voda na suhem obroču zadržuje na površini ali odteka stran. To ni diagnoza, lahko pa pokaže neenakomerno omočenje.
Kaj lahko naredite še danes
Če želite trato uporabljati za igro, posamezne gobe sproti odstranite. Nadenite si rokavice, klobuke in bete poberite v vrečko ali posodo ter si po koncu umijte roke. Lahko jih tudi pokosite, vendar se bodo delci raztresli, pri visoki travi pa jih kosilnica morda ne bo dosegla.
Odstranjevanje trosnjakov ima predvsem praktičen in estetski namen. Zmanjša možnost, da jih zaužije otrok ali hišna žival, ne uniči pa micelija v tleh. Zato se lahko po naslednjem dežju pojavijo novi.
Po mokrem obdobju trato zalivajte samo, ko to res potrebuje. Jesensko vsakodnevno namakanje po avtomatskem urniku lahko podaljšuje vlažnost, čeprav je dež že namočil tla. Zalivnega sistema ne ocenjujte po koledarju, temveč preverite tla nekaj centimetrov globoko.
Pomagajo lahko tudi naslednji ukrepi:
- Odstranite debelejši sloj odmrle trave in listja, ki na površini zadržuje vlago.
- Zbito trato ob primernih, ne razmočenih tleh prezračite z votlimi nastavki oziroma izrezovanjem čepkov zemlje.
- Na območju nekdanjega štora odstranite dosegljive večje ostanke lesa, vendar trate ne prekopljite samo zaradi nekaj gob.
- Odpravite mesta, kjer voda po dežju več dni stoji zaradi ugreznjenih tal ali neustreznega odvodnjavanja.
Zračenja ne izvajajte, dokler so tla tako mokra, da se pod nogami mažejo in tlačijo. Težka naprava lahko v takšnih razmerah zbije prst in naredi več škode kot koristi.
Gnojilo lahko zelen obroč še poudari
Temnozeleni krog marsikoga spodbudi, da svetlejšo okolico močno pognoji. S tem lahko barvo začasno izenači, vendar ne odpravi glive. Preveč dušika v začetku jeseni lahko povzroči mehko, hitro rast, ki je občutljivejša na bolezni in mraz.
Če trata sicer potrebuje jesensko gnojenje, uporabite izdelek za ta letni čas v odmerku z embalaže in ga razporedite po celotni površini. Ne stresajte večje količine samo na svetlejši rob kroga. Najprej preverite tudi, ali je razlika v barvi res posledica hranil in ne slabega omočenja.
Pri suhem obroču je pomembneje izboljšati prodiranje vode. Površino lahko večkrat počasi namočite v krajših presledkih, da voda ne odteče. Na večjih ali vztrajnih krogih lahko strokovnjak oceni potrebo po prezračevanju, močilih za tla ali drugih ciljnih ukrepih.
Fungicid običajno ni prvi odgovor
Glive, ki tvorijo trosnjake, pogosto živijo več centimetrov ali še globlje v tleh in lesnih ostankih. Naključno škropljenje površine zato praviloma ne doseže celotnega micelija. Poleg tega vsi fungicidi niso registrirani ali primerni za domače trate in določeno vrsto glive.
Ne polivajte krogov z belilom, kisom, soljo ali močnim detergentom. Takšni pripravki lahko poškodujejo travo, talne organizme in bližnje rastline, glive v globini pa kljub temu ne odstranijo.
Pri navadnih trosnjakih brez poškodovane trave zdravljenje ni potrebno. Pri trdovratnem vilinskem krogu je dolgoročni cilj enakomernejša vlaga, manj zbitosti in postopno razkrajanje oziroma odstranitev vira organske snovi.
Gob s trate ne določajte po eni fotografiji
Na trati lahko rastejo užitne, neužitne in strupene vrste, med katerimi so možne nevarne zamenjave. Dejstvo, da gobo obišče polž ali da po prerezu ne spremeni barve, ne dokazuje užitnosti. Tudi kuhanje ne uniči vseh gobjih strupov.
Gob ne uporabljajte za kosilo samo zato, ker so zrasle na domačem vrtu. Na obdelani trati so lahko izpostavljene še sredstvom za varstvo rastlin, gnojilom, pasjim iztrebkom ali onesnaženju ob cesti.
Če otrok zaužije neznano gobo, odstranite ostanke iz ust, shranite primerek ali naredite jasne fotografije in takoj pokličite 112 oziroma poiščite nujno zdravstveno pomoč. Pri živali se obrnite na veterinarja. Ne čakajte na simptome in brez strokovnega navodila ne izzivajte bruhanja.
Klobuki bodo izginili prej kot njihov vzrok
Posamezne gobe po izboljšanju vremena pogosto propadejo v nekaj dneh. Micelij pod rušo pa ostane, dokler ima dovolj vlage in organske snovi. Zato vrnitev gob po novem dežju ne pomeni, da je bilo prvo odstranjevanje izvedeno napačno.
Najprej poglejte trato okoli njih. Če je zdrava, gobe sproti odstranite tam, kjer se igrajo otroci ali živali, nato pa pustite naravnemu razkroju čas. Če se pojavi izrazit zelen ali suh krog, preverite omočenje, zbitost in morebitne zakopane ostanke lesa – prava zgodba je namreč večinoma skrita pod klobuki.
Preberite tudi:
- Po zadnji jesenski košnji trave tega nikar ne storite – Večina vrtnarjev dela napako
- Po tem datumu ne kosite več trave – Strokovnjaki opozarjajo na pogoste napake
