Prijava
Pašta fižol, fižolova solata, fižolova mineštra, stročji fižol in fižolova juha so le nekatere jedi, na katere se spomnimo ob omembi fižola. Fižol je znanec večine slovenskih kuhinj, zaradi svojih številnih pozitivnih učinkov pa bi naše jedilnike moral polniti še pogosteje.
Fižol izvira iz Srednje in Južne Amerike. Inki so ga, še posebej v Peruju, Mehiki, na Gvatemali in Kostariki, pridelovali že pred 7000 leti. Uživali so zelenega in posušenega, pa tudi fižolovi listi so bili priljubljeni. Njegova pridelava se je kasneje razširila v Severno Ameriko, v Evropi pa se prvič omeja leta 1542. Kmalu je postal zelo priljubljena jed – bil je poceni, dostopen, pa tudi zdrav.
Pri nas smo fižol začeli gojiti v 17. stoletju, tudi danes pa ostaja zelo priljubljen. Odraz tega je tudi dejstvo, da ločimo kar nekaj sto avtohtonih sort te rastline
Fižol po kakovosti in vsebnosti hranil prekaša večino druge zelejave. Kljub temu ni najbolj priljubljeno živilo, med drugim tudi zato, ker pospešuje tvorbo plinov. Sestavine fižola so namreč neposredna hrana črevesnim bakterijam, plini pa so stranski produkt delovanja črevesja. Toda naj vas to nikar ne odvrne od njegovega uživanja! S plini povezane neprijetnosti lahko namreč ublažimo že tako, da fižol uživamo hkrati z drugo hrano.
Fižol vsebuje veliko beljakovin, slovi pa tudi po znatnih količinah kalcija, magnezija, folata, kalija, mangana, molibdena in železa. Bogat je udi z ogljikovimi hidrati, vsebuje pa še provitamin A, vitamine skupine B ter vitamina C in E.
V fižolovih zrnih najdemo tudi številne zanimive učinkovine s pestrim naborom pozitivnih učinkov na telo. Rafinoza v fižolu tako spodbuja rast in aktivnost koristnih bakterij. Fitat deluje proti raku in oksidaciji ter preprečuje nastanek ledvičnih kamnov. Za antioksidativno aktivnost pri uživanju fižola poskrbijo tudi polifenoli, fižol pa vsebue še saponine, ki delujejo proti glivično in proti bakterijsko, znižujejo holesterol ter zavirajo rast rakavih celic.
Fižol je odličen tudi za sladkorne bolnike, saj vsebuje kompleksne ogljikove hidrate, ki se počasi sproščajo in so zato idealni za uravnavo sladkorja. Obenem vsebuje tudi precej beljakovin, ki so pri diabetikih pogosto premalo zastopane.
Fižol je v različnih oblikah na voljo vse leto – svež, posušen, konzerviran, zamrznjen. Ni pa priporočljivo, da se ga je surovega ali le delno kuhanega, saj lahko izzove alergično reakcijo.
Fižol ponuja tudi nešteto možnih načinov uporabe v kuhinji. Odličen je v juhah, solatah, omakah, prilogah. Poskrbimo, da bo pogosto polnil naš jedilnik – tako zaradi okusa, kot tudi zaradi zdravilnih učinkov!
