Podatkovni centri za AI se po Združenih državah širijo z izjemno hitrostjo, toda prebivalci marsikje šele po začetku gradnje izvedo, koliko vode in elektrike bodo potrebovali. Okoljska aktivistka Erin Brockovich je zato začela novo kampanjo, s katero želi razkriti njihov vpliv na lokalne skupnosti in od podjetij zahtevati bistveno več preglednosti.
Ključni poudarki:
- Erin Brockovich na interaktivnem zemljevidu zbira opozorila prebivalcev o podatkovnih centrih za AI.
- Največji objekti lahko za hlajenje porabijo do približno 19 milijonov litrov vode na dan.
- Prebivalce poleg porabe vode in elektrike skrbijo neprekinjen hrup, dražja energija in netransparentno umeščanje objektov.
Zakaj Erin Brockovich skrbi širitev podatkovnih centrov za AI?
Erin Brockovich je zaslovela v devetdesetih letih, ko je sodelovala pri primeru onesnaženja pitne vode v kalifornijskem Hinkleyju. Spor z energetskim podjetjem PG&E se je končal s poravnavo v višini 333 milijonov dolarjev, njeno zgodbo pa je pozneje v istoimenskem filmu upodobila Julia Roberts.
Tri desetletja pozneje se je Brockovicheva lotila novega vprašanja. Aprila 2026 je prebivalce po ZDA pozvala, naj ji sporočijo, kaj se dogaja v njihovih krajih, kjer nastajajo veliki računalniški kompleksi za poganjanje umetne inteligence.
V prvem mesecu je prejela skoraj 3900 odzivov. Na podlagi prijav in javno dostopnih podatkov je vzpostavila interaktivni zemljevid, ki prikazuje delujoče, načrtovane, dovoljene, odpovedane in že nastajajoče velike podatkovne centre. Na njem so označeni tudi kraji, od koder prihajajo opozorila prebivalcev.
»Če so podatkovni centri tako odlični, zakaj jih gradijo na skrivaj?« se je vprašala v zapisu, s katerim je predstavila svojo pobudo.
Strežniki lahko porabijo toliko vode kot manjše mesto
Zmogljivi procesorji, ki izvajajo izračune za sisteme umetne inteligence, med delovanjem proizvajajo veliko toplote. Podatkovni centri zato potrebujejo neprekinjeno hlajenje, pri katerem lahko uporabljajo zrak, vodo ali kombinacijo različnih tehnologij.
Poraba se od objekta do objekta močno razlikuje. Odvisna je od njegove velikosti, vrste opreme, lokalnega podnebja in hladilnega sistema. Po podatkih ameriškega Inštituta za okoljske in energetske študije lahko največji podatkovni centri porabijo do pet milijonov ameriških galon oziroma približno 19 milijonov litrov vode na dan. To je primerljivo z dnevno porabo mesta z 10.000 do 50.000 prebivalci.
Težava postane še posebej občutljiva na območjih, ki se že spopadajo s sušo ali omejenimi vodnimi viri. Lokalni prebivalci želijo vedeti, od kod bo voda prihajala, ali bodo imeli podatkovni centri prednost pred gospodinjstvi in kmetijstvom ter kdo bo plačal potrebno širitev vodovodne infrastrukture.
Brockovicheva opozarja, da odgovori na ta vprašanja pogosto niso javno dostopni, dokler projekti niso že odobreni.
Poraba elektrike hitro narašča
Podobno pomembno je vprašanje energije. Podatkovni centri morajo zagotavljati elektriko za strežnike, omrežno opremo, hlajenje, razsvetljavo in rezervne sisteme, ki objekt ohranjajo pri delovanju tudi ob izpadih električnega omrežja.
Ameriško ministrstvo za energijo ocenjuje, da so vsi podatkovni centri leta 2023 porabili približno 4,4 odstotka električne energije v ZDA. Do leta 2028 bi se njihov delež lahko povečal na od 6,7 do 12 odstotkov. Ocena vključuje vse podatkovne centre, ne samo tistih, ki so namenjeni umetni inteligenci, vendar je prav razvoj AI eden glavnih razlogov za hitro rast porabe.
Zagovorniki gradnje poudarjajo, da so podatkovni centri pomembni za tehnološki razvoj, nova vlaganja in digitalne storitve. Kritiki pa želijo zagotovila, da stroškov novih elektrarn, daljnovodov in omrežnih posodobitev ne bodo prek višjih računov nosila predvsem gospodinjstva.
Hrup, ki ne utihne niti ponoči
Med najpogostejšimi pritožbami prebivalcev je tudi vztrajno brnenje. Ventilatorji, hladilne naprave, transformatorji, električne postaje in rezervni generatorji lahko delujejo neprekinjeno, zato je hrup prisoten podnevi in ponoči.
Ne gre vedno za zelo glasen zvok. Prebivalce lahko moti predvsem enakomerno nizkofrekvenčno brnenje, ki prodira v domove, vpliva na spanec in spreminja značaj prej mirnih podeželskih naselij. Brockovicheva na svoji platformi zato poleg porabe vode in energije posebej zbira tudi prijave o hrupu.
Ne nasprotuje umetni inteligenci, temveč skrivnostim
Brockovicheva poudarja, da njena kampanja ni boj proti umetni inteligenci kot tehnologiji. Njena glavna zahteva je, da morajo prebivalci pred odobritvijo projekta izvedeti, kaj se načrtuje v njihovem okolju.
Lokalnim skupnostim svetuje, naj zahtevajo popolne okoljske in energetske ocene, podatke o pričakovani porabi vode, neodvisne meritve hrupa ter javne razprave pred spremembo prostorskih načrtov. Preverijo naj tudi, ali so lokalni uradniki z razvijalci podpisali dogovore o nerazkrivanju informacij.
Prav pomanjkanje pravočasnih informacij je postalo osrednja tema njene pobude. Tehnološki napredek se po njenem mnenju ne bi smel dogajati tako, da lokalne skupnosti za njegove posledice izvedo šele takrat, ko so gradbeni stroji že na zemljišču.
