Leta 1968 se je takrat 52-letni Dick Proenneke preselil v divjino na Aljaski in tam živel sam trideset let.


Dick Proenneke

Nekdanji mehanik in upravljavec s težko opremo je na območju, ki je danes znano kot narodni park in rezervat Lake Clark, našel svoj prostor ob obali in začel graditi majhno kočo. Uporabljal je le preprosto orodje in naravne materiale, kot so les, kamenje in mah. Konstrukcijo kabine je posnel z majhno kamero in stativom ter ob poti dokumentiral še nekaj tam živečih divjih živali. Ni imel elektrike, tekoče vode, telefona ali interneta. V kraju, kjer bi večina ljudi težko preživela, je Dick srečno živel. Nikoli mu ni bilo dolgčas, vsako leto je prehodil tisoč kilometrov po divjini, ki obdaja njegovo kočo. Ni bil zagrenjen samotar, kot bi lahko pričakovali od nekoga, ki je živel tako, kot je živel on, in vedno je z veseljem odgovarjal na vsa prejeta pisma.

Lekcije, ki se jih lahko naučimo od Dicka Proennekea

Čeprav ga ni več z nami, se lahko iz življenja Dicka Proennekeja naučimo veliko lekcij, pri čemer je najpomembnejša lekcija, da sreča izhaja iz preprostih stvari v življenju. V svoji knjigi Wild Man’s Wilderness je napisal:

»Ugotovil sem, da so mi nekatere najpreprostejše stvari v največje veselje. Niso me stale veliko denarja. Ste kdaj pobrali zelo velike borovnice po poletnem dežju? Ste se kdaj sprehodili skozi gozd, se ozrli k nebu in zagledali sinje modro nebo med bleščečimi zlatimi jesenskimi listi? Svet je poln takih lepot.«


grajenje hiše

Proenneke je v svoje dnevnike ves čas zapisoval stvari, ki jih je videl in storil. Globoko je spoštoval zemljo, na kateri je živel. To preprosto zapisovanje stvari lahko privede do večje stopnje sreče. Psihologi so preučevali ta pojav in ugotovili, da ljudje, ki redno zapišejo stvari, za katere so hvaležni, kažejo višje stopnje optimizma in zadovoljstva s svojim življenjem. Po današnjih sodobnih standardih Proenneke ni imel veliko stvari, vendar je bil izjemno hvaležen za vse, kar je imel, kar je močno vplivalo na njegov odnos do življenja.

»Potrebe? Mislim, da se s tem ljudje preveč ukvarjajo. Nenehno večajo svoje potrebe, dokler niso odvisni od preveč stvari in od preveč drugih ljudi … Zanima me, koliko stvari v povprečnem domovanju bi bilo mogoče odstraniti, če bi si se vprašali ”Ali to res moram imeti?” Veliko stvari imajo ljudje za udobje ali da bi prihranili čas,« je razmišljal Proenneke.

Dick Proenneke

Po njem bi se morali zgledovati tudi o tem, kako skrbeti za svoj planet in kako spoštovati okolje, ki nas obdaja. V družbi, ki se vrti okoli presežka in vsak dan proizvaja ogromne količine odpadkov, bi se lahko veliko naučili od človeka, ki je naravi vzel le toliko, kot je potreboval – nič več, nič manj. Dick je leta 1999 zapustil Aljasko, da bi živel v z bratom Kaliforniji. Postal je prestar, da bi nadaljeval svoj samotni življenjski slog. Leta 2003 je umrl.

Ne pozabimo, da imamo najlepše stvari tik pred nosom, v naravi in da so brezplačne, le treba jih je znati poiskati.