Prijava
Beba Splichal sebe ne vidi kot duhovno učiteljico. »Bolje je reči, da živim model normalnega življenja, v katerega verjamem.« Znanja, ki jih je pridobila v dolgih letih študija in poglabljanja vase, predaja v svoji Novi šoli. Ljudem pomaga odgovoriti na vprašanja: kako bi bilo mogoče živeti, da se počutiš bolj svojega, zadovoljnega s tem, kar počneš, bolj uresničenega, neodvisnega od materialnih stvari, »čeprav ne zanemarjam materialne plati življenja. Zelo jo spoštujem. Vendar pa se mi zdi, da naše doživljanje ni materialno.«
Ste bili že od nekdaj raziskovalka?
Kot otrok sem bila, pravijo starši in sorodniki, malo posebna. Veliko preveč sem govorila in veliko preveč sem po drugi strani želela biti sama. Sem stara duša, bi lahko rekla. Vsega tega se zelo dobro spominjam, celo tega, kako sem se pogovarjala s kokoškami kot z nekom »višjim«. Hvaležna sem staršem in starim staršem, ki so mi omogočili ta posebni svet. Da mi je bila recimo stara mama pripravljena obesiti staro odejo, da sem imela svoj šotor. Zame je bil največji šok, ko sem šla v šolo. Bila je hudo razočaranje. To je bil moj prvi stik z zunanjim svetom. Živeli smo v zadnji hiši v majhni vasi, ki je bila edini svet, ki sem ga poznala. Če ne bi bila taka borka, po horoskopu sem namreč škorpijon, bi lahko imela zelo težko življenje. Nekaj časa sploh nisem vedela, kaj bi v šoli od mene radi …
Celotno zgodbo si lahko preberete v junijski številki revije Bodi eko.
