Ko oktobra iz rastlinjaka odstranimo paradižnik, papriko in kumare, pogosto ostane velika prazna površina, ki nato sameva do pomladi. Toda prav zdaj lahko rastlinjak ponovno napolnite z vrtninami, ki jim hladnejše vreme ustreza. Motovilec, špinača, rukola in nekatere druge listnate rastline lahko v zaščitenem prostoru rastejo še dolgo v jesen, del pridelka pa vas lahko čaka tudi pozimi ali zelo zgodaj spomladi.
Ključni poudarki:
- Oktobra lahko v neogrevanem rastlinjaku še sejete motovilec, rukolo, špinačo, zimski tolščak in azijsko listno zelenjavo.
- Pri zimski solati je pozneje v oktobru bolj zanesljivo uporabiti sadike kot čakati na počasno kalitev semena.
- Pozimi je največja napaka pogosto preveč vode in premalo zračenja, ne mraz sam.
Tudi slovenski strokovnjaki svetujejo, naj rastlinjak po koncu poletne sezone ne ostane prazen. Oktobra lahko v njem še sejemo in sadimo več hladnoljubnih vrtnin, zaščiten prostor pa jim zagotovi nekaj stopinj ugodnejše mikroklime ter predvsem zaščito pred vetrom, močnim dežjem, slano in snegom.
1. Motovilec: oktobra je v rastlinjaku še vedno dobra izbira
Motovilec je skoraj sinonim za jesenski vrt. Dobro prenaša nizke temperature, največja prednost rastlinjaka pa je, da lahko njegove nežne rozete pobiramo tudi takrat, ko je zunanja greda mokra, zasnežena ali zamrznjena.
Oktobra ga sejemo v plitve vrste ali nekoliko bolj na široko, vendar ga ne zakopljemo globoko. Zemlja mora biti med kalitvijo enakomerno vlažna.
Pri poznejših setvah ne pričakujte enake hitrosti kot septembra. Ko se dnevi skrajšajo in temperature padejo, se rast močno upočasni. Del oktobrske setve boste zato morda pobirali šele proti koncu zime oziroma zgodaj spomladi.
Slovenski vrtnarski strokovnjaki motovilec uvrščajo med vrtnine, ki jih lahko oktobra še sejemo tako na prostem kot v rastlinjaku.
2. Rukola: ena najhitrejših možnosti za prazno gredo
Če želite rezultate hitreje, je rukola zelo zanimiva izbira.
V še razmeroma topli oktobrski zemlji kali hitro, mlade liste pa lahko ob ugodnem vremenu začnete rezati že po nekaj tednih. V rastlinjaku je zaščitena pred močnim dežjem in prvimi izrazitejšimi ohladitvami, zato lahko sezono precej podaljšate.
Sejte jo v več manjših terminih, ne vsega semena naenkrat. Tako boste imeli več zaporednih mladih posevkov.
Pri pobiranju ne izpulite vedno cele rastline. Če režemo predvsem zunanje liste nekoliko nad rastnim središčem, lahko rastlina ponovno odžene.
3. Špinača ne potrebuje jesenske vročine
Špinača je ena tistih vrtnin, ki jo pogosto sejemo prepozno spomladi in se nato čudimo, zakaj hitro uhaja v cvet. Jesenske razmere so zanjo precej primernejše.
Oktobrska setev v rastlinjaku morda ne bo vedno dala velikega pridelka še pred začetkom zime, vendar se lahko rastline dobro razvijejo in nato ob prvih toplejših dneh zelo hitro nadaljujejo rast.
Strokovnjaki za jesensko pridelavo priporočajo plitvo setev v vrste ter dovolj vlažen setveni sloj. Špinača sodi med standardne jesenske kulture za rastlinjake in nezaščitene grede.
Mladih rastlin ne pulite ob vsakem pobiranju. Režite večje zunanje liste, srček pa pustite, da nadaljuje rast.
4. Zimski tolščak je nekoliko manj znan, a zelo primeren
Zimski tolščak oziroma zimski portulak je pri nas še vedno precej manj razširjen kot motovilec, čeprav je prav za hladni del leta zelo zanimiv.
Oblikuje nežne zelene liste blagega okusa, ki jih lahko uporabljamo podobno kot motovilec ali mlado špinačo. Dobro prenaša hladnejše razmere, zato ga vrtnarski strokovnjaki pogosto priporočajo za jesensko-zimsko pridelavo v zaščitenih prostorih.
Če želite v rastlinjaku vsako leto nekaj novega, je to ena rastlin, ki jo je vredno preizkusiti.
5. Azijska listnata zelenjava lahko preseneti s hitrostjo
Mizuna, tatsoi in druge azijske listnate rastline so posebej uporabne zato, ker jih ni treba vedno čakati do popolne odraslosti.
Mlade liste lahko režemo sproti in jih dodajamo solatam ali toplim jedem. Številne vrste dobro prenašajo hladnejše jesenske razmere, v rastlinjaku pa dobijo še dodatno zaščito.
Oktobra je praktično sejati nekoliko gosteje in rastline pobirati mlade. Tako ne čakamo več mesecev na velike rozete, temveč izkoristimo tisto rast, ki jo še omogočata temperatura zemlje in jesenska svetloba.
Med vrstami pustite toliko prostora, da se listi ne spremenijo v stalno mokro in pregosto preprogo.
6. Zimska solata: oktobra so sadike lahko veliko pametnejša bližnjica
Pri zimski solati ima datum nekoliko večji pomen.
Setev zimskih sort je najbolj zanesljiva od poznega poletja do približno sredine oktobra, odvisno od vremena. Če ste ta termin zamudili, ni treba obupati – uporabite sadike.
Strokovnjaki svetujejo, da lahko zimsko solato sejemo približno do sredine oktobra, pozneje pa je sajenje dobro razvitih sadik pogosto hitrejša in zanesljivejša pot.
Sadike imajo že razvit koreninski sistem in nekaj listov, zato izgubite bistveno manj dragocenega jesenskega časa.
Pri nakupu izberite zdrave, čvrste rastline in jih ne sadite pregloboko. Sredina rozete naj ostane nad zemljo.
Kaj lahko še preselite v rastlinjak?
Oktober ni samo čas za setev.
Če imate zunaj lepo razvite rastline, lahko nekaj primerkov preselite v zaščiten prostor in tako podaljšate njihovo uporabnost. Slovenski vrtnarski nasveti omenjajo predvsem peteršilj in drobnjak, ki ju lahko jeseni presadimo v rastlinjak za poznejše pobiranje.
Praktična oktobrska kombinacija za manjši rastlinjak je lahko:
- robne vrste motovilca in rukole,
- nekaj vrst špinače,
- manjša površina zimskega tolščaka ali azijske listnate zelenjave,
- nekaj sadik zimske solate,
- v kotu presajen peteršilj ali drobnjak.
Tako rastlinjak ni odvisen od ene same kulture in vedno imate nekaj, kar lahko pobirate.
Pred setvijo odstranite poletne rastline – tudi če je na njih še nekaj plodov
Ena najpogostejših oktobrskih dilem je paradižnik z nekaj zelenimi plodovi.
Če rastlina še vedno zdravo raste in so dnevi topli, ji lahko pustite nekaj dodatnega časa. Toda ko velik paradižnik popolnoma zasenči gredo, novi jesenski posevki pod njim nimajo veliko možnosti.
Ko odstranite poletne plodovke, najprej odstranite tudi večje ostanke korenin in plevel. Zemljo nato površinsko zrahljajte.
Ni treba vsako leto globoko prekopavati celotnega rastlinjaka. Za drobna semena je veliko pomembnejša drobna, rahla zgornja plast zemlje, v kateri bo seme imelo dober stik z vlago.
Z gnojilom jeseni ne pretiravajte
Po večmesečni pridelavi paradižnika in paprike se zdi logično, da zemlja nujno potrebuje veliko novega gnojila.
Toda listnate vrtnine, ki jih sejemo oktobra, ne potrebujejo enakega režima kot poletne plodovke. V hladnem in temnem delu leta bodo rastline hranila tudi počasneje porabljale.
Če je zemlja dobra, pogosto zadostuje nekaj zrelega komposta in površinsko rahljanje.
Preveč dušika v času zelo počasne zimske rasti ni prednost. Za dober pridelek so pomembnejši zdrava zemlja, pravilna vlaga, svetloba in zračenje.
Pozimi je lahko preveč vode večja težava kot premalo
Poleti lahko rastlinjak potrebuje zalivanje skoraj vsak dan. Oktobra se razmere hitro spremenijo.
Nižje temperature in krajši dnevi pomenijo, da rastline iz zemlje porabijo bistveno manj vode. Hkrati v rastlinjaku ni naravnega dežja, zato moramo vlago še vedno nadzorovati sami.
Najboljše pravilo je preprosto: zalivajte zemljo, ne koledarja.
Pred zalivanjem preverite:
- ali je zgornja plast že začela presihati,
- ali je zemlja nekaj centimetrov globlje še vlažna,
- ali se na notranji strani rastlinjaka stalno nabira veliko kondenza,
- ali so listi večino dneva mokri.
V hladnem obdobju je precej bolje zaliti redkeje in takrat temeljiteje kot vsak dan dodajati majhne količine vode.
Tudi oktobra rastlinjak potrebuje odprta vrata
Ko postanejo jutra hladna, je prvi instinkt zapreti vsa vrata in okna ter tako »zadržati toploto«.
Čez dan pa se lahko rastlinjak na soncu še vedno precej segreje. Hkrati se zaradi vlažne zemlje in rastlin v njem nabira kondenz.
Visoka zračna vlaga, mokri listi in slab pretok zraka ustvarjajo odlične razmere za različne bolezni.
Zato rastlinjak tudi jeseni ob sončnih dneh redno prezračujte. Zvečer ga lahko ponovno zaprete, da notranjost počasneje izgublja toploto.
Pri zimskem vrtu ne pričakujte poletne hitrosti
To je morda najpomembnejša stvar pri oktobrskih setvah.
Rastlinjak brez ogrevanja ni čarobna soba, v kateri je januarja junij. Ko dnevi postanejo zelo kratki, rast številnih rastlin skoraj obstane, tudi če temperatura čez dan ni posebej nizka.
Cilj je zato predvsem, da rastline pred najtemnejšim delom zime razvijejo dovolj listov. Nato jih lahko postopoma pobiramo ali pustimo, da čakajo na daljše dneve.
Ko se februarja in marca svetloba vrne, se rast pogosto presenetljivo hitro pospeši.
Prav zato je oktober pomemben. Vsak teden, ki ga zdaj izgubite s praznim rastlinjakom, pomeni manjšo rastlino ob začetku zime.
Ko gre paradižnik ven, se sezona v rastlinjaku ne konča
Rastlinjak je pogosto največja vrtna površina, ki jo imamo pod streho, pa jo kljub temu uporabljamo samo za paradižnik od maja do septembra.
To je škoda.
Motovilec, rukola, špinača, zimski tolščak, azijska listnata zelenjava in zimske solate lahko isti prostor spremenijo v jesensko-zimsko zeleno gredo.
Ne boste decembra pobirali toliko kot julija. Toda ob sončnem zimskem dnevu je precej prijeten občutek stopiti v rastlinjak in odrezati svežo pest rukole ali motovilca, medtem ko zunaj vrt že počiva.
Oktobra zato praznega rastlinjaka ne zaprite do pomladi. Odstranite poletne rastline, površinsko pripravite zemljo in vanjo čim prej spravite naslednji pridelek.
