Konec septembra je trata marsikje videti utrujena od poletja. Na sončnih mestih so ostale gole zaplate, drugje jo je razredčila suša ali intenzivna uporaba. Dobra novica je, da je jesenska setev trave še vedno smiselna. Toda če seme posejete danes, ne pričakujte enakomerno zelene površine že čez nekaj dni. Kako hitro bo trava vzklila, je odvisno predvsem od vrste semena, temperature tal in tega, ali bo zgornja plast zemlje ves čas dovolj vlažna.
Pri najhitrejših vrstah lahko prve bilke zagledate že po približno petih do sedmih dneh, druge potrebujejo dva, tri ali celo štiri tedne. Prav zato je pri pozni jesenski setvi pomembno pogledati tudi sestavo semenske mešanice.
Ključni poudarki:
- Najhitreje kali trpežna ljuljka, običajno že v približno 5–7 dneh.
- Bilnice praviloma potrebujejo nekoliko več časa, latovka pa lahko kali tri tedne ali več.
- Konec septembra je za setev trave v naših razmerah še vedno primerno obdobje.
- Seme do kalitve ne sme popolnoma presahniti, vendar tla tudi ne smejo biti razmočena.
Kako dolgo pravzaprav kali trava?
Na vreči s semenom običajno ni ene same sorte. Mešanica za domačo trato lahko vsebuje več različnih vrst trav, zato tudi vznik ni povsem enakomeren.
Najpogostejše lahko okvirno pričakujete takole:
| Vrsta trave | Približen čas do kalitve v dobrih razmerah |
|---|---|
| Trpežna ljuljka (Lolium perenne) | 5–7 dni |
| Visoka bilnica (Festuca arundinacea) | približno 7–14 dni |
| Drobne/rdeče bilnice (Festuca spp.) | približno 7–14 dni, v hladnejših razmerah tudi dlje |
| Travniška latovka (Poa pratensis) | približno 14–28 dni ali več |
Penn State za trpežno ljuljko navaja zelo hitro kalitev v približno petih do sedmih dneh, Oregon State University pa opozarja, da travniška latovka lahko za kalitev potrebuje 21 dni ali več.
To pojasni nekaj, kar marsikaterega vrtnarja po setvi zmede.
Če po enem tednu zagledate veliko tankih zelenih bilk, to še ne pomeni, da je vse seme že vzklilo. Najverjetneje se je najprej pojavila ljuljka, počasnejše vrste v mešanici pa se šele pripravljajo na vznik.
Če travo posejete zdaj, je čas še na vaši strani
Za hladnemu delu leta prilagojene travne vrste je zgodnja jesen pravzaprav eno najboljših obdobij za setev. Tla so po poletju še razmeroma topla, zrak pa je hladnejši in praviloma manj izsušuje površino kot julijska vročina.
Tudi slovenska priporočila september uvrščajo med najprimernejše mesece za vzpostavljanje trate. Agronom Davor Špehar kot optimalno jesensko obdobje navaja čas približno od sredine septembra do sredine oktobra.
Podobno svetujejo univerzitetni strokovnjaki za hladnoljubne travne vrste: pozno poletje in zgodnja jesen sta ugodna, ker imajo mlade rastline pred seboj hladnejše obdobje za razvoj, hkrati pa je konkurenca nekaterih poletnih plevelov manjša.
Če torej trato sejete konec septembra, še niste zamudili.
Vseeno pa postaja vsak naslednji teden nekoliko pomembnejši, saj ni dovolj, da seme samo vzklije. Mlada rastlina mora pred izrazitejšim zimskim mrazom razviti tudi korenine in več listov.
University of Missouri zato kot praktično pravilo priporoča, naj ima nova trata pred močnejšo zmrzaljo približno štiri do šest tednov časa za kalitev in razvoj vsaj treh zrelejših listov.
Zakaj lahko ista vreča semena septembra kali drugače kot maja?
Seme potrebuje tri ključne stvari: vlago, primerno temperaturo in stik z zemljo.
Temperatura je pomembnejša, kot se zdi.
Penn State navaja, da se optimalne temperature kalitve med travami razlikujejo. Pri travniški latovki je razpon približno 15–30 °C, pri plazeči rdeči bilnici približno 15–25 °C, trpežni ljuljki in visoki bilnici pa ustrezajo nekoliko toplejše razmere.
Pri tem govorimo o temperaturi v okolici semena oziroma tal, ne samo o najvišji dnevni temperaturi zraka.
Zato je lahko sončen septembrski dan z 20 °C odličen za setev, čeprav so jutra že precej hladna. Tla se ohlajajo počasneje kot zrak.
Ko pa se jeseni zemlja dovolj ohladi, se kalitev močno upočasni. Če temperatura pade prenizko, lahko seme ostane v zemlji, ne da bi vzklilo do ugodnejših razmer. Penn State opozarja, da seme pozno jeseni pri prenizkih temperaturah tal preprosto ne kali več.
Najpogostejši razlog, da seme ne vzklije, je tik na površini
Pri jesenski setvi je velika prednost nekoliko hladnejše vreme, toda sveže posejana površina lahko še vedno presahne presenetljivo hitro.
Semena trave so majhna in ležijo zelo plitvo. Ko začnejo vpijati vodo in se proces kalitve začne, je daljše izsuševanje površine lahko problematično.
Po setvi zato zemlje ne zalijte samo enkrat obilno in nato nanjo pozabite.
V prvem obdobju je pomembneje, da ostane zgornja plast tal enakomerno rahlo vlažna. Ob suhem in sončnem vremenu je lahko potrebno nežno zalivanje tudi večkrat, vendar z majhno količino vode. Cilj ni namočiti zemlje deset centimetrov globoko, temveč preprečiti izsušitev območja okoli semena.
Ko začne večina trave kaliti, lahko zalivate manj pogosto in postopoma globlje. Oregon State University priporoča prav takšno postopno zmanjševanje pogostosti namakanja po vzniku.
Seme, ki ostane na vrhu zemlje, ima precej težje delo
Druga pogosta napaka je, da seme samo raztresemo po trdi površini trate.
Za dobro kalitev mora imeti čim boljši stik z zemljo.
Če dosajujete gole zaplate, jih najprej rahlo pregrabite, odstranite suho travo in zrahljajte zgornji centimeter ali dva zemlje. Po setvi lahko seme zelo rahlo pograbite v površino ali ga nežno pritisnete ob tla.
Ne zakopljite ga globoko.
Drobno travno seme nima dovolj zalog energije, da bi se prebijalo skozi debelo plast zemlje. Zadostuje zelo plitva setev oziroma dober stik s površino.
Na golih površinah lahko zelo tanek sloj finega komposta ali drugega primernega materiala pomaga tudi pri ohranjanju vlage, vendar seme ne sme izginiti pod debelo plastjo.
Po enem tednu vidite zeleno – je trata že pripravljena?
Ne še.
To je morda največja razlika med kalitvijo in vzpostavljeno trato.
Kalitev pomeni, da se je iz semena razvila koreninica in nato prvi list. Toda mlada travna bilka ima še zelo majhen koreninski sistem in jo lahko poškodujejo hoja, pes, močan curek vode ali prezgodnja košnja.
Oregon State University navaja, da je pri dobri setvi zelenje pogosto vidno po sedmih do desetih dneh, predvsem zaradi hitro kaleče ljuljke, toda za razvoj gostejše trate je potrebnih več tednov.
Zato nove površine prvih nekaj tednov čim manj obremenjujte.
Prvo košnjo opravite šele, ko je trava dovolj visoka in dobro ukoreninjena. Pri košnji ne odstranite več kot približno tretjine višine naenkrat.
Kaj lahko torej pričakujete, če sejete konec septembra?
Če je zemlja pripravljena, seme kakovostno in površino vzdržujete vlažno, se lahko zgodi približno to:
Prvi teden: pri mešanicah z veliko trpežne ljuljke se lahko pokažejo prve zelene bilke.
Drugi teden: površina začne postajati vidno bolj zelena, vzkalijo tudi nekatere počasnejše vrste.
Tretji in četrti teden: začnejo se pojavljati počasnejše trave, mlada trata pa postopoma postaja gostejša.
Naslednjih nekaj tednov: trava razvija korenine in dodatne liste ter se pripravlja na zimo.
Če so noči hladne, tla suha ali je v mešanici veliko travniške latovke, bo vse skupaj trajalo dlje.
Zato po desetih dneh ne dodajajte novega semena samo zato, ker trata še ni enakomerno gosta. Če je v mešanici latovka, lahko del semen šele začenja kaliti.
Jeseni je največja napaka predolgo čakanje
Trava lahko kali tudi pri hladnejšem vremenu, vendar mlade rastline potrebujejo čas, da se utrdijo. Zato med setvijo 22. septembra in setvijo konec oktobra ni samo en mesec razlike na koledarju – razlika je tudi v temperaturi zemlje, dolžini dneva in hitrosti rasti.
Če imate gole zaplate, ki jih želite obnoviti še letos, je zato konec septembra zelo primeren trenutek, da seme spravite v zemljo.
In če po petih dneh še ne vidite zelene preproge, brez skrbi. Pri setvi trate je pomembneje, kaj se dogaja v naslednjih štirih tednih, kot v prvih štirih dneh.
Preberite tudi:
- Po tem datumu ne kosite več trave – Strokovnjaki opozarjajo na pogoste napake
- Stare rolice toaletnega papirja ne zavrzite — Te ideje vas bodo navdušile
