Nad prazno gredico odprete vrečko motovilca in seme potresete nekoliko bolj na gosto, »da bo zagotovo kaj zraslo«. Ko vzklije zelena preproga, ste zadovoljni. Toda setev motovilca lahko uspe že preveč dobro: če rastlinice ostanejo stisnjene druga ob drugo, boste pozneje namesto lepo razvitih rozet pobirali drobne, prepletene šopke.
Sredi septembra, ko pripravljamo grede za hladnejši del leta, je zato pomembno, da semena ne sejemo pregosto in redčenja ne odlagamo v nedogled. Pričakovanja prilagodimo tudi terminu: septembrska setev lahko del pridelka zagotovi šele po prezimovanju, zato sama pravilna setev še ni obljuba polne sklede letos jeseni.
Ključni poudarki:
- Setev motovilca naj bo dovolj redka, da bodo rozete imele prostor; dodatna pest semena ne zagotavlja več uporabnega pridelka.
- Sejte v vrste približno 15–20 centimetrov narazen, pregoste rastlinice pa pravočasno razredčite glede na sorto in želeno velikost rozet.
- Septembrski posevek je lahko namenjen tudi prezimovanju; hitrost razvoja je odvisna od sorte, vremena in lege vrta.
Zakaj je pregosta setev motovilca varljiva
Gosta zelena greda daje občutek, da smo prostor dobro izkoristili. Pri mladih rastlinicah je to posebej prepričljivo, saj med njimi skoraj ni gole zemlje. Toda motovilec za pridelek potrebuje prostor, v katerem lahko razpre listno rozeto.
Kmetijsko-gozdarski zavod Celje v strokovni objavi o setvi motovilca posebej poudarja dovolj velik pridelovalni prostor za bogato olistane rozete. To je pomembna razlika med uspešnim vznikom in uspešnim pridelkom: veliko vzniklih rastlin še ne pomeni veliko lepo razvitih rastlin.
Če semena sejete skoraj drugo na drugo, boste morali pozneje precej posevka odstraniti. Če tega ne naredite, si rastline med seboj jemljejo svetlobo in prostor. Pobiranje postane zamudnejše, ker je treba med prepletenimi listi iskati posamezne rozete.
Setev povprek ni prepovedana, težava je neenakomerna gostota
Motovilec lahko uspeva tudi, če ga posejete povprek. Težava nastane, ko semena padajo v skupkih: na enem delu ostane praznina, nekaj centimetrov stran pa zraste gost šop. Pri takšni setvi je težje oceniti, kje je rastlin že dovolj.
Vrste omogočajo boljši pregled. Hitreje vidite, ali posevek enakomerno vznikne, lažje dosežete plevel in pozneje odstranite odvečne rastlinice. Metrob v svojih priporočilih opozarja prav na težavno pletje med gosto posejanim motovilcem.
Za domačo gredo so uporabne vrste približno 15–20 centimetrov narazen. Semena v njih razporedite približno na dva centimetra, brez kupčkov. To je začetni razmik ob setvi, ne nujno končna razdalja med odraslimi rastlinami.
Vrečke ni treba porabiti v celoti samo zato, ker je odprta. Upoštevajte podatek o površini setve na embalaži, saj se sorte in velikost semena razlikujejo. Preostanek shranite po navodilih proizvajalca.
Kako posejati majhen del grede brez nepotrebnega zgoščevanja
Pred setvijo odstranite plevel in površino plitvo zrahljajte. Večje grude razdrobite, da drobna semena ne bodo padala v globoke špranje. Če se mokra zemlja lepi na orodje in se med obdelavo maže, počakajte, da postane primernejša za delo.
Nato sledite preprostemu vrstnemu redu:
- Označite vrste in med njimi pustite 15–20 centimetrov prostora.
- Če je setvena plast suha, jo pred setvijo nežno navlažite.
- Seme razporedite v enakomernih presledkih, brez dodatnega sejanja čez že posejano vrstico.
- Prekrijte ga s tanko plastjo drobne zemlje; upoštevajte globino na vrečki. Univerza Utah State kot primer plitve setve navaja približno šest milimetrov.
- Površino rahlo pritisnite in po potrebi previdno zalijte z drobnim razpršilcem.
Debelejša plast zemlje ni zavarovanje pred izsušitvijo. Vlago je bolje uravnavati z nežnim zalivanjem in pregledovanjem setvene plasti. Močan curek lahko semena premakne ter iz enakomerne vrstice naredi praznine in skupke.
Kdaj je treba posevek razredčiti
Ne čakajte nujno do prve velike sklede. Ko imajo rastlinice približno tri do štiri prave liste, že lahko ocenite, kje jih je preveč. Prava lista se razvijeta za začetnima kličnima listoma in dobivata značilnejšo obliko motovilca.
Za večje rozete je uporaben končni razmik približno 8–10 centimetrov, pri čemer upoštevajte priporočilo za izbrano sorto. Če nameravate rastline pobirati mlajše, so lahko razmiki manjši, vendar morate z zgodnjim pobiranjem sproti odpirati prostor preostalim.
Najprej odstranite rastlinice, ki rastejo v tesnih skupkih, ter šibkejše primerke. Delajte previdno, da skupaj z odvečno rastlino ne izpulite sosednjih. Cilj ni geometrijsko popolna greda, temveč prostor okoli posamezne rozete.
Zdrave in dovolj velike rastlinice, odstranjene pri redčenju, lahko porabite. Tako redčenje postane prvo manjše pobiranje, ne zgolj zavržen del posevka.
Kaj pomeni, če listi ostajajo majhni
Veliko drobnih rozet, stisnjenih skupaj, je razlog za pregled gostote. Še posebej povedna je razlika, če so rastline na redkejšem robu iste grede bolje razvite. To je uporaben namig, čeprav sam po sebi ne izključi razlik v vlagi ali tleh.
Če pa so majhne tudi rastline, ki imajo dovolj prostora, dodatno redčenje verjetno ne bo rešilo glavne težave. Preverite vlažnost, svetlobo in temperaturo ter upoštevajte, da se jeseni rast postopoma upočasnjuje.
Počasne rasti ne poskušajte samodejno popraviti z močnim gnojenjem. Motovilec ni posebno zahteven porabnik hranil, dodatno gnojilo pa ne more ustvariti prostora med pregostimi rastlinami. Na že ustrezno pognojeni gredi nov odmerek ob setvi ni samoumeven.
Do vznika preverjajte vlago, ne samo koledarja
Motovilec potrebuje enakomerno vlažno setveno plast. Površino preverjajte vsak dan, zalivajte pa glede na dejansko stanje. Vlažne zemlje ni treba znova močiti samo zato, ker ste si določili dnevni urnik.
Posevek lahko vznikne približno v enem do dveh tednih, vendar razmere in kakovost semena čas spremenijo. Če nekaj dni še ni zelenih vrstic, ne dodajajte takoj novega semena. Ob poznejšem vzniku obeh setev bi lahko prav sami ustvarili pregost posevek.
Prav tako je treba ločiti prazno gredo od prepolne. Slab vznik zahteva razmislek o semenu, temperaturi in vlagi; veliko drobnih, tesno stisnjenih rastlin pa predvsem pregled razmikov.
Boste motovilec pobirali jeseni ali šele spomladi?
Slovenska vrtnarska priporočila avgustovske setve praviloma povezujejo z jesenskim pobiranjem, septembrske pa pogosto s prezimovanjem. To ni ostra meja, ki bi veljala enako na vsakem vrtu. Na toplejši, ugodni legi lahko rast traja dlje kot v hladnejšem, senčnem vrtu.
Zato sredi septembra ne sejte gosteje v upanju, da boste nadomestili poznejši začetek. Več semen ne skrajša časa, ki ga posamezna rastlina potrebuje za razvoj. Izberite sorto za predvideni termin pobiranja in dopustite možnost, da boste glavnino pridelka pobrali spomladi.
Pri motovilcu je uspeh bolje meriti po razvitih rozetah kot po tem, kako hitro izgine pogled na zemljo. Nekaj vidnega prostora med mladimi rastlinami je prostor za prihodnje liste.
Preberite tudi:
- Vrtnarski trik: To se zgodi, če semena motovilca daste v zamrzovalnik, preden jih posejete
- Setev motovilca: Kdaj je najboljši čas in kako ga shranjujemo?
