Medtem ko na vrtu pobiramo poletni pridelek, se odpira kratko obdobje za sajenje žafrana avgusta. Čebulne gomolje pravega žafrana posadimo v sončna, izrazito odcedna tla. Če so dovolj veliki in razmere ugodne, lahko že jeseni razvijejo vijolične cvetove s tremi rdečimi brazdami, iz katerih pridobivamo dragoceno začimbo.
Ključni poudarki:
- Sajenje žafrana avgusta zahteva gomolje vrste Crocus sativus, sončno lego in tla, v katerih voda nikoli ne zastaja.
- Gomolje posadite približno 10 do 15 centimetrov globoko ter 8 do 10 centimetrov narazen, s koničastim delom navzgor.
- Vsak cvet razvije samo tri rdeče brazde, zato je domači pridelek majhen, obiranje pa natančno ročno delo.
Sajenje žafrana avgusta se začne z izbiro prave rastline
Za pridelavo začimbe potrebujete izključno pravi žafran, botanično Crocus sativus. Spomladi cvetoči okrasni žafrani sicer pripadajo istemu rodu, vendar iz njih ne pridobivamo žafrana za kuhanje.
Pri nakupu preverite, ali je na embalaži jasno zapisano latinsko ime Crocus sativus. Rastlina se ne razmnožuje s semenom, temveč s čebulnimi gomolji oziroma kormi. Ti so poleti v mirovanju, jeseni pa poženejo liste in cvetove.
Univerza v Vermontu priporoča, da gomolje posadimo čim prej avgusta ali v začetku septembra. Do naslednje pomladi jih ne shranjujemo, saj lahko med čakanjem poženejo in propadejo.
Izbirajte:
- čvrste in suhe gomolje;
- primerke brez mehkih delov in plesni;
- večje gomolje, če želite več možnosti za zgodnje cvetenje;
- poimensko označen sadilni material z znanim poreklom.
Majhni gomolji lahko najprej razvijajo predvsem nove podzemne dele in prvo leto ne zacvetijo. To ni nujno znak, da je bila saditev neuspešna.
Največja nevarnost niso mraz, temveč mokra tla
Pravi žafran potrebuje veliko sonca in dobro odcedno prst. Daljše zastajanje vode lahko povzroči gnitje gomoljev, zato težka, zbita glinena tla niso primerna brez predhodne izboljšave. Uporabimo lahko tudi dvignjeno gredo ali dovolj globok lonec z velikimi odtočnimi odprtinami.
Dobro mesto je:
- osončeno večji del dneva;
- rahlo dvignjeno ali nagnjeno;
- brez luž po močnem dežju;
- dovolj oddaljeno od redno namakanih vrtnin;
- spomladi nemoteno, da lahko listi naravno dozorijo.
Če je zemlja težka, zgornjih 20 do 25 centimetrov zrahljajte. Dodajte zrel presejan kompost in mineralni material, ki izboljša strukturo, denimo drobnejši gramoz ali grob kremenčev pesek. Tanka plast peska samo na dnu sadilne jamice ne bo rešila slabo odcedne grede, saj se lahko voda nabere prav nad njo.
Svežega hlevskega gnoja ne polagajte neposredno pod gomolje. Preveč vlažna in zelo bogata zemlja spodbuja propadanje ter bujno rast listov brez sorazmernega cvetenja.
Sajenje žafrana avgusta po korakih
Za manjšo domačo gredo potrebujete od 15 do 30 gomoljev, lopatko, kompost in zalivalko. Z žafranom začnite na omejeni površini, saj boste tako lažje spremljali vlago, cvetenje in razmnoževanje gomoljev.
1. Pripravite dovolj globoko gredo
Zemljo zrahljajte najmanj 20 centimetrov globoko. Odstranite trajne plevele, večje kamne in stare korenine. Površino poravnajte, vendar je ne poteptajte.
2. Gomolje razporedite pred sajenjem
Med njimi pustite približno 8 do 10 centimetrov. Univerza v Vermontu za domače gojenje navaja razdaljo približno 7,5 do 10 centimetrov in od 6 do 12 gomoljev na kvadratni čevelj, kar ustreza približno 65 do 130 gomoljem na kvadratni meter.
Gostejša saditev ustvari več cvetov na manjši površini, vendar boste morali nasad prej izkopati in razdeliti.
3. Posadite jih dovolj globoko
Gomolj položite s širšim, bolj ravnim delom navzdol in koničastim vrhom navzgor. Zgornji del naj bo približno 10 do 15 centimetrov pod površino.
Univerzitetni poskusi in strokovna navodila pogosto priporočajo globino okoli 15 centimetrov, saj globlje sajenje gomolje bolje zaščiti in lahko izboljša njihovo dolgoročnejšo rast.
4. Po sajenju zalijte samo enkrat
Gredo zalijte toliko, da se zemlja oprime gomoljev. Nato ne vzdržujte stalno mokrih tal. Na prostem so običajne padavine praviloma dovolj, dodatno zalivanje pa je smiselno le ob dolgotrajni suši in povsem izsušeni prsti.
Mesta sajenja ne prekrijte z debelo plastjo vlažne zastirke. Tanka plast drobnega materiala je sprejemljiva, gomolji pa ne smejo ostati v hladnem, razmočenem okolju.
Pravi žafran lahko raste tudi v loncu
Za balkon ali teraso izberite posodo, ki je široka in globoka najmanj približno 30 centimetrov. Univerza v Vermontu za gojenje v posodah priporoča lonec z osnovo, veliko najmanj od 28 do 30 centimetrov.
V lonec premera 30 centimetrov lahko posadite približno šest do osem gomoljev:
- Preverite, ali ima posoda več velikih odtočnih odprtin.
- Napolnite jo z rahlim, odcednim substratom.
- Gomolje razporedite tako, da se ne dotikajo.
- Posadite jih od 10 do 15 centimetrov globoko.
- Substrat po sajenju enkrat enakomerno navlažite.
- Lonec postavite na sončno mesto, zaščiteno pred dolgotrajnim dežjem.
Pozimi lonca ne prenašajte v ogrevano stanovanje. Rastlina ima naraven hladni del življenjskega cikla. Posodo zaščitite predvsem pred premočenostjo in večkratnim popolnim zamrzovanjem celotne koreninske grude.
Kdaj lahko pričakujete prve cvetove
Po avgustovski saditvi lahko prvi poganjki vzniknejo približno mesec dni pozneje, cvetovi pa se praviloma pojavijo jeseni. Natančen čas je odvisen od velikosti gomoljev, termina sajenja, temperature in lokalnih razmer. Nekateri manjši gomolji bodo cveteli šele naslednje leto.
Cvetovi se odpirajo hitro in niso dolgo obstojni. Med cvetenjem gredo preverjajte vsak dan. Najboljši trenutek za obiranje je zjutraj, ko se rosa že posuši, cvetovi pa so še sveži oziroma se šele odpirajo.
Celoten cvet odrežite ali odščipnite tik nad tlemi. V notranjosti poiščite tri dolge rdeče brazde. Previdno jih odstranite s čistimi prsti ali pinceto. Rumeni prašniki niso žafran in jih ne shranjujemo kot začimbo.
Kako posušiti domači žafran
Rdeče nitke razporedite v enem sloju, da se ne prekrivajo. Za zelo majhne domače količine Penn State Extension priporoča sušenje na suhi papirnati podlagi v notranjem prostoru približno dan ali dva.
V bolj vlažnem prostoru lahko uporabite sušilnik na nizki temperaturi. Strokovni pregled navaja zmerno sušenje pri približno 35 do 45 °C, vendar se čas spreminja glede na količino, pretok zraka in vlažnost. Nitke morajo biti na koncu povsem suhe, ne pa zažgane ali potemnele.
Posušen žafran spravite v:
- majhen čist steklen kozarček;
- nepredušno zaprto posodo;
- temen in suh prostor;
- omaro stran od štedilnika in neposredne svetlobe.
Aroma se po sušenju še razvija, zato sveže posušenega pridelka ne porabite nujno takoj. Univerza v Vermontu svetuje približno mesec dni počitka v zaprti posodi.
Pravega žafrana ne zamenjajte z jesenskim podleskom
Na travnikih in vrtovih jeseni cveti tudi jesenski podlesek (Colchicum autumnale), ki je zelo strupen. Čeprav ima podoben vijoličen cvet, ni pravi žafran in nobenega njegovega dela ne smemo uporabljati v prehrani.
Za začimbo zato pobirajte brazde samo z rastlin, ki ste jih sami vzgojili iz zanesljivo označenih gomoljev Crocus sativus. Ne nabirajte neznanih vijoličnih cvetov v naravi.
Pravi žafran ima v cvetu tri prašnike in tri izrazite rdeče brazde, podlesek pa šest prašnikov. Vendar prepoznavanja za prehranske namene ne opirajte samo na videz. Najvarnejši dokaz je nadzorovan izvor sadilnega materiala.
Listov po cvetenju ne odstranjujte
Po jesenskem cvetenju ostanejo ozki zeleni listi. Ne porežite jih, saj preko zime in pomladi hranijo novi gomolj ter njegove stranske gomoljčke. Rastlina poleti ponovno preide v mirovanje, listje pa takrat samo porumeni in se posuši.
Nasad lahko na istem mestu pustite več let. Ko postane pregost in začne slabše cveteti, gomolje po odmrtju listov izkopljite, posušite v senci, razdelite ter avgusta ponovno posadite.
Najpomembnejši pogoj za uspeh ostaja enak: veliko sonca in zemlja, iz katere voda hitro odteče. Žafran lažje prenese skromnejšo prst kot več tednov mokre gomolje.
PRIPOROČENO ZA VAS
