Erika Brajnik je naturopatinja, predstavnica naturopatske federacije WNF za Evropo ter avtorica številnih knjig in člankov na temo zdravega življenja. V tokratnem pogovoru nam je podala prehranske smernice za poletni čas, pogovarjali pa sva se tudi o pomenu uživanja ekološke hrane, problematiki žitaric, povezavi med uživanjem jajc in holesterolom ter o živilih, ki veljajo za zdrava, čeprav niso. Kako lahko preživimo dopust, da bomo ob tem najbolj poskrbeli za svoje zdravje?
Poletje je že tukaj. Kakšna so vaša splošna priporočila za prehranjevanje v tem letnem času?
Da bi odgovorila na to vprašanje, se moram najprej navezati na obdobje pandemije covida-19. Tako virus kot cepivo iz tistega časa imata posledice na naše zdravje, saj se je zaradi njiju pri ljudeh poslabšala kakovost krvi. Slednja je postala bolj gosta in nasičena, kar pride v poletnem času še bolj do izraza, saj se lahko kri še dodatno zgosti.
Ljudje so zato bolj nestrpni, vzkipljivi, razdražljivi, nervozni in imajo težave z nespečnostjo. Poslabšala se je kvaliteta življenja. Občasno se vsemu temu pridružijo tudi določene bolečine, ki se lahko selijo po različnih delih telesa. Če imamo opisane simptome in težje prenašamo vročino, bi bilo dobro, če bi upoštevali nekaj osnovnih napotkov.
Iz prehrane je priporočljivo izločiti svinjsko meso, zrezke in suhomesnate izdelke iz svinjine. Slednja je pozimi dragocena za naše telo, saj nas greje, glede na kitajsko medicino pa tudi krepi ledvice. Seveda govorim o domači, ekološko pridelani, kakovostni svinjini, ki ni predelana in polna konzervansov. Klobase in hrenovke so zelo nezdrave. Če poleti jemo svinjsko meso, nam to zgosti kri in dvigne holesterol, zato bi morali to živilo v tem letnem času nujno odstraniti z jedilnika.
Drugo živilo, ki bi se mu morali izogibati poleti, je kruh. Kruh in testenine močno gostita kri. Namesto tega raje izberimo riž, polento in ajdovo kašo. Tudi ajdov, koruzni in rižev kruh niso v redu. Kruh je kruh, ki s svojo vlago in težo gosti kri ter ustvarja zelo majhne strdke, zato smo bolj utrujeni.
Za nekoga, ki težko prenaša vročino, je zelo pomembno, da z jedilnika odstrani vsa živila, ki grejejo. Glede na kitajsko medicino mednje spada tudi kava. Poleti bi se ji morali odpovedati; sploh ljudje, ki imajo srčne palpitacije.
Po drugi strani je v svojo prehrano dobro vključiti sveže sadje – takšno, ki vsebuje veliko vode –, kot so melone, lubenice, ananas in breskve. Voda, ki jo vsebuje sadje, je podobna vodi v našem telesu; gre za H3O, in ne H2O. Takšno vodo naše ledvice lažje uporabijo, zaradi česar smo bolje hidrirani. Tudi naše ledvice so bolj zadovoljne, ker porabijo manj energije. Če pojemo pol lubenice, ne bomo šli tako hitro lulat, kot če spijemo pol litra vode. Zelo priporočljivi za poletje so tudi kokos in njegovi izdelki. Kokosova voda je podobna naši krvni plazmi. Več kot imamo krvne plazme v krvi, bolj smo hidrirani.
Živilo, ki poleti pomaga znižati krvni tlak ter oskrbi srce in ožilje, je rdeča pesa oz. sok iz nje. Rdeča pesa je močen antioksidant, zato je zelo zdrava. Naredimo lahko tudi kuro: 21 dni vsako dopoldne spijemo tri decilitre rdeče pese. To je tudi eden od načinov, da prečistimo črevesje. Tudi paradižnik in kumara sta super. Poleti je dobro jesti čim več svežega sadja in zelenjave. Tudi veliko ribic. Vse, kar uživamo, naj bo čim bolj sveže in čim manj termično obdelano, da se v živilih ohrani voda, ki nas osveži.
Poleti je pomembno tudi sončenje. Sonce je vedno bolj agresivno, ozona je čedalje več. Vedno bolj onesnažujemo ozračje. Ljudje so lahko ob koncu poletja zagoreli, vendar trpijo za pomanjkanjem vitamina D. Za krepitev imunskega sistema se je najbolj priporočljivo sončiti med 6:30 in 9:30 zjutraj. Takrat je tudi idealen čas za plavanje, saj se na morski gladini nakopiči največ joda, ki niža raven stresa. Jutro je idealen del dneva tudi za druge športne aktivnosti.
Idealno je, če gremo v morje plavat vsaj za 20 minut, s čimer ohladimo notranje organe, še posebej jetra. Če smo v vodi le dve minuti, ne bomo deležni njenega terapevtskega učinka. Kdor nima možnosti iti na morje, gre lahko tudi v reko ali jezero. Na tak način smo deležni helioterapije in hidroterapije. Zelo dragoceno je, če poleti naše telo krepimo na navedene načine in tako srkamo energijo narave. Pozimi smo zaradi mraza zelo omejeni, zato je treba poleti dobro izkoristiti možnosti, ki so nam na voljo.
Omenili ste, da poleti odsvetujete pitje kave – sploh ljudem, ki jim je prevroče. Vemo, da si večina ne predstavlja življenja brez te pijače. Kakšen napitek za dvig energije priporočate kot nadomestilo za kavo?
Poleti je najboljše kombinirati vodo, limono in meto. Če želimo, lahko dodamo še ščepec soli – to je še posebej priporočljivo za ljudi s šibkimi ledvicami. Dobra plat mete je, da te poživi, ne da bi te preveč zbudila. Še posebej priporočljivo jo je piti pred sestanki; sploh tistimi bolj stresnimi. Veliko mojih strank je začelo piti napitek iz mete namesto kave, in hvaležni so mi za to priporočilo.
Vemo, da oksidativni stres zelo škodi telesu. Nekateri mladi menedžerji doživijo infarkt zaradi kombinacije kopice stresa, oksidativnega stresa in pomanjkanja stika z naravo. Bolj ko smo pod stresom, bolj pogosto bi morali zahajati v naravo. Kdor nima časa, se lahko vanjo odpravi, še preden gre v službo. Poletni jutranji tek je idealna športna aktivnost. Če se v tebi nabira stres, moraš najti način, da ga spraviš ven, sicer to ne pomeni nič dobrega.
Pomembno je, da si po osemurnem delovniku vzamemo čas zase in da na delovnem mestu znamo reči ne. Današnja zakonodaja nas namreč ne ščiti. Vsi od nas zahtevajo, da podaljšamo in delamo več, kot je bilo sprva dogovorjeno. Moramo vedeti, da smo vsi nadomestljivi, medtem ko je naše zdravje nenadomestljivo. Zanj smo dolžni poskrbeti.
Zelo zagovarjate uživanje ekološko pridelane in lokalne hrane ter priporočate uživanje ulovljenih, namesto gojenih rib. Večina ljudi pri izbiri živil gleda predvsem na ceno, medtem ko se ne poglabljajo v to, na kakšen način je pridelano določeno živilo. Zakaj je pomembno, da izbiramo hrano, ki je čim bolj naravno pridelana?
Znanstveniki že vsaj deset let opozarjajo, da so postale bakterije odporne na antibiotike. Sedemdeset odstotkov celotne zaloge antibiotikov na evropski ravni je namreč namenjenih vzreji živali. Živali v reji prejemajo antibiotike na dnevni ravni. Če bi ena od njih namreč zbolela za bakterijsko okužbo, bi lahko pridelovalci izgubili vse živali.
Iztrebki vseh teh živali, ki redno prejemajo antibiotike in hormone, v končni fazi pronicajo v vodo, zaradi česar so danes s tem onesnaženi že vsi naši oceani, reke in jezera. Posledično antibiotiki ne primejo več, ko jih iz nuje začnemo jemati.
Po drugi strani pri pridelavi ekološkega mesa vzreja živali poteka v majhnih hlevih, kjer so potrebe po rabi antibiotikov minimalne, zato je tako meso veliko bolj kvalitetno. Meso brez antibiotikov in hormonov je tudi boljšega okusa. Še posebej posameznik z rakom, ki se je razvil kot posledica hormonskega neravnovesja, morda nujno uživati živila brez antibiotikov in hormonov.
Poleg tega je pomembno, da so jajca, ki jih uživamo, domača, ribe pa ulovljene. V naših trgovinah se da dobiti divjega osliča po relativno ugodni ceni. V italijanskih trgovinah lahko dobite brancina in orado, ki sta ulovljena na Hrvaškem. V slovenskih trgovinah je žal na voljo zelo malo ulovljenih rib, cene zanje pa so velikokrat tudi zelo visoke. Zato priporočam nakup v Avstriji ali Italiji, kjer imajo večjo izbiro divjih rib za normalno ceno.
V današnjih časih se veliko ljudi srečuje s celiakijo in intoleranco na gluten. Sami imate odklonilen odnos do nekaterih vrst žit in pravite, da niso dobra za nas, saj so drugačna kot včasih (gensko spremenjena). Lahko razložite?
V Evropi so žita velik problem. Danes ima vsaka slovenska vasica vsaj eno pekarno, medtem ko nima več malih mesnic ter trgovin z lokalnim sadjem in zelenjavo, kot je to veljalo včasih.
Leta 1963 so žita preplavila Evropo, ker je takrat potekala zelena revolucija, cilj katere je bil preprečiti lakoto v svetu. Takrat so gensko spremenili tri vrste žit – pšenico, riž in koruzo – z namenom, da bi slednja rasla hitreje in bi bila bolj odporna na zunanje dejavnike. Ta sprememba je terjala tudi posebno obdelavo žit s fitofarmacevtskimi sredstvi.
Posledično je po vseh teh letih žito tako spremenjeno, da skoraj ne vsebuje več vlaknin, vitaminov in mineralov. Od vsega skupaj sta ostala le še prazna bilka in sladkor, kar je slabo za naše zdravje. Takšna žita vsebujejo tudi veliko toksičnih kovin in motilcev hormonov.
Če mene vprašate, je to razlog, zakaj ima toliko Evropejcev težave s plodnostjo, policističnimi jajčniki in prostato. Vse to je namreč vezano na urogenitalni del telesa. Saj so že napovedali, da bo do leta 2060 kar 90 odstotkov Evropejcev neplodnih. Razlog za to je uživanje žit.
Riž in koruza se vsem tem postopkom nista uklonila v tolikšni meri kot pšenica, zato je slednja najslabša izbira. Za urejanje hormonskega ravnovesja svetujem uživanje ajde, kvinoje in amaranta, saj so to pol žita in pol plevel, ki niso bili deležni genske manipulacije in so zato veliko boljša izbira tako za uravnavanje hormonov kot za splošno zdravje.
Pred kratkim sem prišla s Kitajske. Tam so vsi suhi, saj jedo samo riž, nobene pšenice. Če se ta že znajde na jedilniku, je to zgolj ob nedeljah in praznikih. Riž ima višjo inteligenco kot pšenica, saj se je po nekaj generacijah od genske manipulacije ponovno približal prvotnemu stanju.
To je spet tabu tema, o kateri naj ne bi govorili. Sploh Slovenci zelo ljubimo kruh, pri tem pa se ne zavedamo, da današnji kruh ni tako kvaliteten kot tisti iz leta 1950 ali 1960.
Kaj pa pira?
Pira spada pod pšenico, zato zanjo velja enako, kot sem razložila za pšenico. Ajda je super nadomestilo za pšenico in piro. Dobro uspeva tudi na Primorskem, saj za svojo rast potrebuje zelo malo vode in veliko toplote.
V enem od preteklih intervjujev ste povedali, da na dan pojeste do pet jajc, zaradi česar imate veliko dobrega holesterola. Številni bolniki s povišanim holesterolom se izogibajo uživanju jajc. Kaj bi jim svetovali?
Res je. Jajca dvigujejo dober holesterol. Je pa spet pomembno, o kakšnih jajcih govorimo. Jajca kokoši, ki so polne antibiotikov in hormonov, zagotovo niso dobra izbira. Izbirajmo jajca kokoši, ki se cele dneve pasejo na travniku. Z uživanjem takšnih, kakovostnih jajc varujemo srce in ožilje.
Slab holesterol po drugi strani dvigujeta kava in čokolada. Ne govorim o navadni čokoladi, ampak o predelani, kot so Oreo, Twix, Mars in Magnum. Ti dve živili zelo škodujeta zdravju in bi ju morali izločiti vsi ljudje, ki imajo povišane vrednosti slabega holesterola.
Ena kava na teden je več kot dovolj, saj ta lahko poškoduje srce in ožilje. Manj kakovostna, kot je kava, slabše je. Če je kava grenka, je bila hitro pražena, taka pa še bolj dvigne slab holesterol. Boljša izbira je počasi pražena kava, vendar se je temu napitku na splošno bolje izogibati.
S strani živilske industrije seveda prihajajo v javnost tudi določene raziskave, v katerih trdijo, da je kava zdrava. Podobno navajajo tudi za oreške. Tudi oreški sicer grejejo, zato jih je smiselno poleti črtati z jedilnika. Oreški so v osnovi sicer lahko zdravi, vendar so problematična sredstva, s katerimi so obdelani z namenom, da bi podaljšali rok trajanja. Ta sredstva zelo poškodujejo jetra. Če ima nekdo dermatitis, avtoimuno obolenje, fibromialgijo ali revmo, bi se moral nujno izogniti oreškom.
Domači orehi, ki niso obdelani s fitofarmacevtskimi sredstvi, so seveda zdravi, medtem ko tisto, kar lahko dobite v trgovini pod oznako študentska hrana, ni zdravo, saj je vse poškropljeno, dodani konzervansi pa škodijo jetrom.
Pomembno je, da izbiramo čim bolj lokalno pridelano hrano. Živila, ki pridejo k nam s tovornimi ladjami, so zelo obdelana z raznimi sredstvi, s čimer jim podaljšajo rok trajanja. Če že, je boljše posegati po tistih, ki so prepeljana z letali, saj zaradi hitrega prevoza ni toliko časa za intenzivno škropljenje. So pa vsa bolj kakovostna živila tudi dražja.
Navedete še nekaj živil, ki veljajo za zdrava, pa v bistvu niso?
Losos je katastrofa.
Verjetno govorite o gojenem lososu?
Pri nas je zelo težko dobiti negojenega. Ponekod je losos označen kot bio, spodaj pa je droben tisk, da mu zadnje tri mesece niso dodajali antibiotikov. Ne, hvala. Losos je zelo masten. Poleti tudi precej greje, zato obremenjuje jetra. Pozimi je v redu, vendar ga glede na kvalitetno, ki jo je možno dobiti pri nas, odsvetujem.
Poleti je priporočljivo jesti majhne ribe, kot so sardele in sardoni. Teh zaenkrat še ne gojijo, ker so premajhni. Tudi ulovljena orada in brancin sta dobra izbira.
Torej, losos in tuno odsvetujem. Tudi ribe v konzervah niso dobra izbira, saj so konzerve polne aluminija. Med transportom se ob vsakem udarcu v vsebino slednjih sprošča aluminij, ki ga nato zaužijemo s hrano. Za ljudi s šibkimi jetri to predstavlja še toliko večjo obremenitev. Veliko bolje je, če kupujemo živila v steklenih embalažah, namesto v konzervah.
Pomembno je tudi, da so živila čim bolj sveža. Bolj kot je paradižnik termično obdelan, bolj zakisa telo. Pri dermatitisu paprikaš tako ni dobra izbira. Veliko bolje je, če jemo surov paradižnik ali ga le za minutko ali dve popečemo na ponvi.
Kar se tiče pijač je bolje piti vino ali pivo kot sok. Rdeče vino je boljše od belega, saj vsebuje resveratrol, ki je dober za srce in ožilje. Dobra izbira sta tudi mineralna voda in limonada.
Danes se veliko ljudi srečuje s kronično utrujenostjo. Kaj bi jim svetovali?
Kronična utrujenost je poleti pogost pojav. Če z jedilnika odstranimo kruh, testenine in njoke, bomo za 50 odstotkov manj utrujeni. Kruh daje telesu težo in gosti kri, zato se ljudje hitro zadihajo in nimajo energije, kar pride poleti še bolj do izraza.
Še kakšna zaključna misel?
Ljudje dopust pogosto izkoristijo za ležanje, hranjenje in gledanje televizije. Dobro bi bilo, da bi bil to čas, ko naredimo nekaj dobrega za svoje zdravje. Naj bo dopust kvaliteten in v stiku z naravo. Ni treba, da se lotevamo intenzivne vadbe. Dovolj je, če se redno odpravimo na sprehod.
Pomembno je, da ustvarimo neko rutino intimnega odnosa z naravo. Da si sam z naravo in si vzameš vsaj pol ure na dan samo zase. Narava je naš polnilec energije. Tako kot redno polnimo telefon, bi si morali sami vzeti čas, da se priklopimo na naravo – to je nekaj, kar v letošnjem poletju želim vsem vam.
Preberite tudi:
- Zeliščarica Mirjam Grilc: To je rastlina, ki upočasni staranje kože
- Miša Pušenjak: To so najpogostejše napake, ki jih delajo vrtičkarji poleti
